Kdaj in kako do osnovne socialne varnosti?

Poznamo več vrst tveganj. Tveganja, povezana z neizplačilom plače ali pojavom večjih nepredvidenih stroškov uspešno rešujemo z vnaprejšnjim načrtovanjem ter vzpostavitvijo varnostne rezerve. Toda kaj če te rezerve ni?

Samski mlajši odrasli so večinoma potrošniki in ne varčevalci. Zaključili so s šolanjem in se zaposlijo. To je čas, ko zapuščajo dom staršev in začenjajo s samostojnim življenjem. Vse te spremembe zahtevajo finančne odločitve in morda tudi prvo aktivno sodelovanje na trgu finančnih storitev. Z osamosvojitvijo in kasneje skupnim življenjem se začnejo spremembe na področju ravnanja z denarjem, če želi biti oseba zares samostojna in neodvisna.

Še večji izziv predstavlja odločitev za skupno življenje mladega para. Ustrezno finančno znanje, dobre informacije in pravilne odločitve lahko omogočijo, da mlad par osnuje trdne finančne temelje za svoje razmerje. Prve finančne odločitve pri vstopu v zvezo so namenjene odločanju o skupnem ali ločenima računoma. Generalno gledano uporabljajo mladi pari skupni račun za družinske izdatke (odplačevanje kreditov, računov, najemnine, hrane in ostalih gospodinjskih stroškov), in svoj individualni račun za osebne potrebe in zabavo. Pomembna sprememba z odločitvijo za življenje v dvoje se nanaša na proračun. Kljub temu, da sta pred tem oba posameznika upravljala svoj osebni proračun, prinaša skupno življenje bistvene nove komponente, saj gre za kombinacijo dveh denarnih tokov. Pomembna vprašanja, ki se ob tem postavljajo so, koliko kredita lahko oba najameta, koliko lahko oba prihranita, na katerih področjih lahko s kombiniranjem znižata stroške?

Z vstopom v skupno življenje se pojavi še eno pomembno vprašanje in sicer osnovna socialna varnost. Če je oseba samska, od njenega dohodka ni odvisen nihče. V primeru zveze ali zakona pa lahko izguba dohodka enega od partnerjev prizadene oba.

Naslednja večja sprememba je pogojena z rojstvom otroka. Na srečo velika večina ljudi ne utemeljuje te pomembne odločitve na finančnih osnovah oziroma premoženjskem stanju. Kljub temu je bistveno zavedanje, da bo odločitev za rojstvo otroka močno vplivala na finančno stanje.

Finančna varnost, zmožnost pokrivanja vsakodnevnih stroškov ob varčevanju in vlaganju za boljši jutri, bi moral biti posameznikov in družinski vseživljenjski cilj.

Sprememba zaradi rojstva je lahko stresna, kar je možno ublažiti z dobro vnaprejšnjo finančno pripravo. Načrtno ustvarjen fond za ta namen lahko ublaži finančni stres v tem obdobju. V pomoč mlademu paru pri obvladovanju financ ob rojstvu otroka je načrtovanje proračuna. Prvi korak pri tem je ocena izdatkov, ki jih bosta imela po otrokovem rojstvu in izdelava načrta, s čim in kako bosta te izdatke poplačala. Mlada družina si v tem obdobju ureja dom in zagotavlja osnovne pogoje bivanja in funkcioniranja. Oba starša sta običajno na začetku karierne poti, saj sta še mlada. Rečemo lahko, da se človek v tem življenjskem obdobju ukvarja predvsem z ustvarjanjem premoženja.

Med ustvarjanjem družine in kariere se uresničujejo tudi načrti glede večjih nakupov (avto, nepremičnina), poraba se zaradi ustvarjanja družine poveča, a se na srečo praviloma večajo tudi dohodki. Zaposlitev postane stabilnejša. Vsak posameznik izbere svojo poslovno pot. Nekateri se nanjo podajo povsem na slepo, drugi pa bolj načrtovano. Ker uspeh v poklicu zelo vpliva na naše splošno zadovoljstvo, se je vredno malce potruditi in poskrbeti za trdno karierno pot, saj gre za delo, ki ga bomo opravljali vse življenje.

Kaj če ostanemo pol leta brez plače?

Rešitev je ustvarjanje varnostne rezerve. Naš prvi finančni cilj. Varnostna rezerva je namenjena za pokritje nepričakovanih stroškov ali življenjskih stroškov v primeru izostanka dohodka. Višina varnostne rezerve mora biti tolikšna, da lahko z njo pokrijemo osnovne mesečne življenjske stroške za vsaj 12 mesecev. Je kot neke vrste zavarovanje.

Varnostna rezerva za nujne primere je denar, ki smo ga naložili na bančni račun. Koristimo ga lahko samo za nujne primere. Nakup usnjene jakne in nove ure denimo, ni nujni primer.

Večina ljudi pozabi na varnostno rezervo, vendar je pripravljenost v trenutkih izostanka dohodka ključnega pomena. Varnostna rezerva namreč pomeni manjše finančno tveganje in cenejše financiranje nepredvidenih dogodkov v primerjavi s ceno limita oziroma posojila. Ne pozabimo da, ko izpraznimo svoj »rezervni sklad«, ga moramo čim prej ponovno napolniti.

Kaj pa če se zgodi kaj hujšega?

Zavarovanje zdravja, življenja in premoženja potrebujemo zato, da preprečimo nepredvidene stroške iz naslova premoženja in da zaščitimo finančno odvisne člane družine. Zavarovanja uredimo z ločenimi policami glede na obseg tveganj, ki smo mu izpostavljeni, za vsako tveganje pa opredelimo ustrezno visoko zavarovalno vsoto, ki nas bo varovala pred njim.

Med osebna zavarovanja uvrščamo zdravstvena, nezgodna in življenjska zavarovanja. Osnovna značilnost osebnih zavarovanj je, da se z njimi zavarujemo pred nevarnostmi, ki nam pretijo. Pri tem ne gre za nadomestitev materialne škode, temveč za izplačilo vnaprej dogovorjene vsote ob uresničitvi zavarovalnega dogodka (telesna poškodba, doživetje določenega datuma, smrt). S premoženjskimi zavarovanji lahko zavarujemo svojo lastnino (avto, hišo, računalnik …) ali odgovornost (na primer avtomobilsko odgovornost, odgovornost za poplačilo kredita …).

Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem so pri nas vse osebe s stalnim bivališčem v naši državi in slovenskim državljanstvom ter vse osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo na območju Republike Slovenije, obvezno zdravstveno zavarovane. Ker pa obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh zdravstvenih storitev v celoti, se zavarovana oseba sama odloči ali krije razliko sama ali se za to razliko prostovoljno zavaruje. Zato se je v sistem prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vključila večina slovenskih državljanov (razen otrok in šolajoče se mladina ter invalidov; zanje stroške v celoti pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje).

Za razliko od obveznega zavarovanja, je letna premija prostovoljnega zavarovanja enaka za vse državljane, ne glede na dohodek. Zavarovalnice so, nekatere prej, druge pozneje, na trgu ponudile produkte življenjskega zavarovanja z vključenimi zavarovanji za hude bolezni in naložbena zavarovanja z dodatkom zavarovanja za kritične bolezni. Pri tem je potrebno upoštevati, da zavarovanja za hude bolezni v Sloveniji pri večini zavarovalnic ni mogoče skleniti samostojno, temveč da ga lahko sklenemo le, če ga priključimo k različnim življenjskim zavarovanjem.

Pri sklenitvi tega zavarovanja je potrebno upoštevati, da zavarovalnice sprejmejo v zavarovanje le zdrave osebe, zato so tudi zdravstveni vprašalniki ob sklenitvi precej natančni. Ko enkrat zbolimo, je torej že prepozno za vključitev v zavarovanje.

Z nezgodnimi zavarovanji se lahko zavarujemo za primer trajne invalidnosti, bolnišnični dan, dnevno nadomestilo ob odsotnosti z dela in nezgodno smrt. Z zdravstvenim zavarovanjem pa se zavarujemo za preglede pri zdravniku in morebitno zdravljenje. Pri nezgodnem zavarovanju je ključno zavarovanje trajne nezmožnosti za delo (invalidnost). To zavarovanje je za mlade, ki vstopajo na trg delovne sile izjemno pomembno, saj država omogoča nadomestila za invalidnost glede na delovno dobo, kar pomeni, da je pokojnina mladega invalida izjemno nizka. Ko se torej odločamo med različnimi paketi nezgodnega zavarovanja, damo prednost tistemu, ki ponuja višjo zavarovalno vsoto za invalidnost, četudi na račun dnevnih nadomestil ali bolnišničnih dni. Trajno namreč lahko zaznamuje naše življenje zgolj invalidnost.

Ko razmišljamo o tem, ali potrebujemo življenjsko zavarovanje, se moramo pravzaprav vprašati, ali ga potrebujejo naši najbližji. To zavarovanje je namenjeno varnosti naše družine ali tistih, ki so finančno odvisni od nas. Z življenjskim zavarovanjem bomo poskrbeli, da bodo ob naši smrti prejeli zavarovalnino, ki jo bodo lahko uporabili za različne potrebe. S primernim življenjskim zavarovanjem lahko poskrbimo za finančno in socialno varnost naših najbližjih, če se nam zgodi kaj hujšega. Z življenjskim zavarovanjem lahko sledimo tudi finančnim ciljem:

• odplačamo oziroma delno zmanjšamo breme dolgov in stroškov dedičev ob smrti zavarovanca;
• zagotovimo sredstva za šolanje otrok oziroma dostojno življenje zavarovancu, vdovi/vdovcu;
• omogočimo finančno fleksibilnost v obdobju do smrti, saj je zavarovalnica pripravljena odkupiti vrednost police življenjskega zavarovanja oziroma ga lahko zastavimo kot garancijo za črpanje kredita.

Zavarovalna vsota življenjskega zavarovanja je znesek, ki ga zavarovalnica ob neljubem dogodku izplača vašim najbližjim.

V naslednjem delu »finančne pismenosti«, vam predstavimo kako načrtovati prihodnost.