Vam je že kdo povedal kako upravljati finance v družini?
V prejšnjem delu smo pri mladem paru poudarili pomen zaščite osnovne socialne varnosti, a se moramo zavedati, da je odgovornost za varnost družine z rojstvom otroka še toliko večja. Povprečni stroški vzdrževanja otroka od rojstva do osemnajstega leta starosti iz leta v leto naraščajo. Otrok povprečno slovensko družino stane približno 135.000 evrov.
Izdatke povezane z vzdrževanjem otroka lahko razdelimo v sedem kategorij: bivanje, hrana, oblačila, prevoz, zdravstvena nega, izobraževanje in ostalo. V teh kategorijah so zajeti le neposredni stroški povezani z vzdrževanjem otroka. Odrasla oseba v tem obdobju čuti finančno obremenjenost, ne zgolj zaradi odraščajočih otrok, temveč tudi zaradi premoženja, ki si ga v tem aktivnem obdobju želi ustvariti in ciljev, ki jih želi uresničiti. V tem obdobju posameznik gradi svojo kariero, temu primerno se večajo tudi družinski dohodki. Osebna varnost in finančna rezerva za pokrivanje predvidenih in nepredvidenih lastnih potreb in potreb otrok sta v tej življenjski fazi izjemnega pomena.
Aktivno, načrtno in pravilno upravljanje družinskega proračuna bi morala biti permanentna dejavnost vsakega odgovornega posameznika. Medtem, ko je v večini zahodnih držav varčevanje za šolanje otrok že dolga leta uveljavljena praksa, je v Sloveniji tovrstno razmišljanje večini še vedno tuje.
Osebni finančni cilji so želje in potrebe posameznika v določenem obdobju življenjskega cikla, ki so finančno in časovno ovrednotene ter urejene po pomembnosti. Tako postavljeni finančni cilji so temelj načrtovanja osebnih financ. Vendar preden se lotimo finančnega načrtovanja, moramo najprej razlikovati med potrebami in željami. Cilje bomo laže določili, če bomo vedeli, kaj je zares pomembno in kaj ne. Potrebe so tiste stvari, ki jih potrebujemo vsak dan. Hrana, pijača, gorivo, najem stanovanja in druge potrebščine. Želje pa so tiste stvari, ki niso nujne, vendar si jih želimo. Nov telefon, nova računalniška igrica, nova televizija, nov avto, nova usnjena jakna, novi čevlji in podobno.
Poznamo več vrst finančnih ciljev. Najbolj osnovna je delitev glede na časovni rok, v katerem jih želimo doseči:
- Kratkoročne cilje lahko dosežemo v roku nekaj mesecev do enega leta – npr. nakup usnjene jakne ali nove televizije.
- Srednjeročni cilji za uresničitev potrebujejo od enega do pet let, mednje štejemo npr. nakup avtomobila ali varčevanje za plačilo šolnine.
- Dolgoročni cilji zahtevajo več kot pet let, primer je nakup hiše ali renta za pokojnino.
Cilji vsake družine so različni in pogojeni z življenjsko fazo, v kateri se njeni člani nahajajo. O finančnih ciljih je možno razmišljati na različne načine. Tako najdemo v teoriji in praksi veliko različnih pristopov. Skupni element vseh resnejših in uspešnejših pristopov je razporeditev ciljev glede na vrstni red njihove pomembnosti.
Finančna zaščita mora biti za vsakega posameznika in družino primarni cilj varčevanja. Predstavlja znesek sredstev, ki ponuja finančno zaščito v primeru nepredvidenih dogodkov. Tako imenovana varnostna rezerva omogoča premostitev finančnih težav, ki so največkrat posledica izpada rednega dohodka (izguba službe, nesreča) ali nepričakovanih nujnih večjih izdatkov. Potreba po zaščiti osnovne socialne varnosti družine in posameznika se skozi življenje spreminja.
Najbolj pogost način zaščite socialne varnosti je sklepanje osebnih zavarovanj. Pred odločitvijo za osebno zavarovanje se je potrebno vprašati za katera tveganja naj se oseba zavaruje, za kakšno obdobje, za katero višino zavarovalnih vsot in ali zavarovanje sploh potrebuje. Nezgodno zavarovanje za primer trajne invalidnosti je temelj in je bistvenega pomena za finančno varnost družine.
Na leto je v Sloveniji okoli šest tisoč novih delovnih invalidov, od tega je skoraj petina takšnih, ki sodijo v prvo kategorijo in niso zmožni opravljati svojega dela. Razlogi za tako invalidnost so v 29 odstotkih bolezni mišično skeletnega sistema, sledijo bolezni duševnih in vedenjskih motenj, bolezni obtočil, neoplazme in različne poškodbe. Po zadnjih raziskavah naj bi bilo v evidenci ZPIZ-a okoli 43.500 delovnih invalidov. Slaba polovica jih prejema invalidsko pokojnino, ki v povprečju znaša okoli 400 evrov.
Zavarovanje za primer invalidnosti je smiselno skleniti že pri otrocih in mladini. Če pride do invalidnosti, otrok ne bi bil delovno sposoben ali bo njegovo delo omejeno. Zaradi tega ne bo služil in prejemal rednega mesečnega dohodka, čeprav je pred njim še vse življenje. Z rento, ki mu jo bo izplačala zavarovalnica, bo lahko vsaj delno pokril izgubo dohodka in prispeval staršem za preureditev in prilagoditev stanovanja in prostora ter oskrbo.
Mlajši pari, mlade družine in družine s še ne preskrbljenimi otroki, so v primeru invalidnosti enega ali celo obeh od partnerjev najbolj finančno ogrožene. Brez dohodkov staršev niso sposobne preživeti. Invalidnost enega od staršev lahko zamaje finančni položaj v družini, saj mesečni stroški ne le da ostanejo enaki, temveč se lahko družinski izdatki celo povečajo.
Smrt v družini je že sama po sebi stresna in boleča. Posledice smrti je čutiti tudi finančno, posebej, če je umrla oseba v družino prinašala redni mesečni dohodek. Postavlja se vprašanje, kdaj je zavarovanje smrti smiselno in kakšna naj bi bila višina zavarovalnih vsot. To je odvisno predvsem od naslednjih dejavnikov: višine dohodkov posameznika, števila in starosti nepreskrbljenih otrok ter kreditnih obveznosti družine. S tega vidika so mlade družine najbolj izpostavljene. Ponudba na slovenskem zavarovalniškem trgu je velika. Centrale za zaščito potrošnikov v razvitih evropskih državah že desetletja vedno znova opozarjajo da:
- so ljudje nepravilno zavarovani,
- imajo veliko nepotrebnih zavarovanj,
- nimajo ustrezne višine zaščite,
- ne prilagajajo zaščite osnovne socialne varnosti novim situacijam,
- ne prilagajajo zaščite osnovne socialne varnosti zakonskim spremembam.
Šolanje otrok
Trg dela se v Sloveniji vse bolj zaostruje in v naslednjih letih bo podobno kot formalna stopnja izobrazbe pomembno tudi, kje je posameznik to izobrazbo pridobil. Ena najboljših popotnic v življenje, ki jo dajo lahko starši svojemu otroku, je, da mu omogočijo šolanje na eni od kakovostnejših tujih univerz. Žal so stroški tovrstnega šolanja izredno visoki. Precej staršev v tujini zato v ta namen na ime svojega otroka že kmalu po njegovem rojstvu odpre poseben varčevalni račun, na katerega redno vlagajo prihranke.
Skrbni starši moramo vsekakor pričakovati, da čez 10, 15 ali 20 let brezplačnega študija ne bomo več poznali. Na tej točki se soočamo s paradoksom, saj nas je večina, ki imamo zdaj majhne otroke, skupaj s starši odraščala v socializmu. Ta je omogočal, da je velik del stroškov našega izobraževanja pokrila država. Kljub temu lahko starši otrok, ki niso živeli v univerzitetnih središčih, povedo, da je bil študij njihovih otrok vse prej kot lahek finančni zalogaj. V istem viru z gotovostjo trdimo, da lahko slovenske družine pričakujejo, da bo skupni strošek študija posameznega otroka presegel sedanji znesek 33.900 evrov, kar pomeni, da bo mesečni strošek, ki ga starši namenijo študentu presegel dosedanjih 565 evrov.
Nikakršno ali pomanjkljivo finančno načrtovanje povečuje tveganje za finančne težave v prihodnosti. Zmanjševanje socialne varnosti, dinamično gospodarsko in finančno okolje ter s tem povezana večja verjetnost nepredvidenih dogodkov (brezposelnost, znižanje prihodkov) pa zahteva povečano finančno sposobnost.
Prednosti finančnega načrtovanja so predvsem:
~ vzdrževanje in izboljševanje življenjskega standarda,
~ nadzor nad družinskimi financami,
~ izgradnja premoženja.
Sestavine finančnega načrtovanja so finančni načrt, finančne odločitve in finančni rezultati. Finančni načrt nas privede do boljših finančnih aktivnosti oziroma odločitev glede osnovnih dobrin, kreditov, zavarovanj, bodoče pokojnine in naložb.
V naslednjem, zadnjem delu, vam bomo razložili kako narediti pravi naložbeni načrt.
