Pogovarjali smo se z prof. dr. Andrejem Umekom, upokojenim profesorjem mehanike na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo na Univerzi v Mariboru. Je član Heritage foundation /ZDA/ in tudi dolgoletni član različnih programskih odborov v Slovenski ljudski stranki.
Spoštovani prof. Umek, kako doživljate epidemijo koronavirusa? Pomnite v vašem življenju kakšno podobno situacijo, ne mislimo na čase vojne, pač pa na ukrepe, ki tako neposredno “obrnejo delovanje družbe na glavo”?
Situacije, ki bi tako globoko posegla v naše življenje, kot je sedanja pandemija, se ne spomnim. Blizu, vendar ne prav blizu ji je prišla epidemija črnih koz leta 1972. Okužbo so v takratno Jugoslavijo prinesli romarji iz Meke. V Sloveniji ni bilo resnejših posledic, saj je bila precepljenost proti črnim kozam pri nas še zadostna. Resnejše posledice je ta epidemija imela v Srbiji, Makedoniji in Bosni in Hercegovini. Meni je ta epidemija ostala v spominu, ker so zaradi nje zaprli jugoslovanske meje. Tako je odpadla mednarodna konferenca v Ljubljani, na kateri sem želel predstaviti rezultate svoje magistrske naloge. To naj bi pomagalo pri habilitacijskem postopku na univerzi.
Ocenjujete, da smo ljudje v Sloveniji “ponotranjili” ključne ukrepe in priporočila za zaustavitev in zajezitev okužb z novim koronavirusom?
Nisem prepričan, da smo sprejeli in da uresničujemo ukrepe in priporočila za zaustavitev in zajezitev okužb z novim koronavirusom vsi enako resno. V bolj izpostavljenih starostnih skupinah je spoštovanje dokaj dosledno. Pri svojih sprehodih po zelenih površinah, ki obdarjajo Ljubljano, skušam držati priporočeno distanco do drugih, taka rekreacija je bila večkrat priporočena s strani strokovnjakov, ker da krepi imunski sistem, opažam, da so vedno znova potrgani trakovi, ki jih je občina namestila, da bi preprečila dostop do naprav za trim. Še posebej me je presenetilo dejstvo, da sem na enem mojih zadnjih sprehodov srečal dve mlajši zdravnici, ki ne živita v istem gospodinjstvu, ki sta v nasprotju s priporočili hodili skupaj in pridno klepetali. Ker se poznamo, sem jima najprej mislil voščiti dober dan, potem pa sem se odločil, da se ju ognem v širokem loku. To pripovedujem zato, da bi pokazal, da vsi ne spoštujemo ukrepov in priporočil. Ali pa jih zadostna večina, bomo videli po nadaljnjem poteku pandemije pri nas.
Prof. Umek, ste tudi angažiran državljan, plodoviti publicist, zelo dober poznavalec zgodovine; pri tem vas še posebej zanima, kako na nekatere situacije reagirajo ljudje, tudi z vidika njihovih vrednostnih in političnih prepričanj. Lahko v primeru pandemije o tem poveste kaj več?
Na osnovi mojih izkušenj lahko rečem, da osebnosti z levega in desnega dela političnega spektra gledajo na problem varnosti in zagotavljanja varnosti povsem drugače. S tem problemom sem se srečal najprej kot profesor gradbene mehanike in sedaj vidim iste razlike v pogledih pri sedanji pandemiji. Na desni strani prevladuje prepričanje, da neljubih dogodkov ne moremo v celoti preprečiti, lahko samo zmanjšamo njihovo verjetnost. Ker pa neljub dogodek sam po sebi še ne pomeni katastrofe, v njo pa lahko preraste preko zaporedja dogodkov, je potrebno to zaporedje prekiniti in s tem preprečiti katastrofo in tako zagotoviti varnost. Na levi pa prevladuje prepričanje, da lahko vsak neljubi dogodek preprečijo in zato tam, kjer imajo nadzor, do nesreče sploh ne more priti. Ta dva različna pogleda sta se jasno pokazala tudi pri sedanji pandemiji. Italija in Španija sta uveljavili levi pogled in rezultat je očiten: hitro širjenje števila obolelih in visoka smrtnost. Na drugi strani je Nemčija, ki je sledila bolj desnemu pogledu. Tudi ta rasti obolelih ni mogla v celoti preprečiti, je pa tam smrtnost skoraj desetkrat manjša. Sicer pa ni potrebno, da vidimo razliko v pogledih, hoditi prav daleč. Lahko ostanemo kar doma. Odnos vlade Marjana Šarca do pandemije je bil preprosto, da se jim kaj takega ne more zgoditi, saj so napredni in jasno vidijo našo prihodnost. In ti »reakcionarji, da ne rečem fašisti« jih ja ne bodo učili. Ukrepi vlade Janeza Janše so popolnoma nasprotni. Dobro so se zavedali, da bodo okužbe v času njihovega nastopa prerasle v katastrofo, če ne bodo ukrepali. In ukrepali so. Njihovi ukrepi so rast obolelih na dan zmanjšali pod 10%, kar zgovorno kaže, da jim bo uspelo preprečiti italijansko-španski scenarij.
Sam sem se s tako različnimi pogledi na katastrofe prvič srečal, ko sem še kot mlad profesor bil zadolžen za pripravo Seizmične analize in poročila za Nuklearno elektrarno Krško. Projektant Westinghouse in jaz kot recenzent sva sledila desnemu razumevanju preprečevanja nesreč. To je naletelo na popolno nerazumevanje pri takratni oblasti in le za las sem ohranil svoje delovno mesto. Lahko navedem še kar nekaj primerov, ko je levi pogled na preprečevanje katastrof pripeljal ravno do teh. Najbolj očitni primeri so ob žledu podrti drogovi električne napeljave pri Slovenskih železnicah in goreča plastika na odlagališčih. Kot da se iz vsega tega niso nič naučili, pa nam MO Ljubljana skuša vsiliti gradnjo kanala C0. Očitno je ideologija močnejša od praktičnih izkušenj.
Kako si razlagate dejstvo, da očitno Evropa, tudi države v EU niso bile pripravljene na izbruh tako nevarne infektivne bolezni, s katero se soočamo? Je pa res, da take pandemije, s tako neposrednim učinkom na gospodarstvo, da ne omenjamo kapacitet zdravstvenih sistemov v posameznih državah, že vrsto let ni bilo.
Mislim, da sem bistvo odgovora na to vprašanje zajel že v predhodnem. Vendar naj poudarim, da je za vse, ki verjamemo, da bo do nekega neljubega dogodka nekoč prišlo, nesprejemljivo, da zdravstveni sistem že v normalnih razmerah deluje na 100+% svojih zmogljivosti in da so blagovne rezerve praktično izčrpane. Tam, kjer je politično prevladoval ta pogled, so se sicer srečali z vnosom bolezni, vendar so njeno širjenje pravočasno omejili in za sedaj še predvidoma ne prehaja v katastrofo. Zelo različen potek pandemije v različnih evropskih državah to mojo tezo, vsaj tako sem prepričan, več kot potrjuje.
Kot profesorja vas je še posebej zanimalo napovedovanje pojavov v družbi, ki so bili podkrepljeni z računalniškimi algoritmi. Smo tudi v času, ko na tem področju v ospredje vstopa umetna inteligenca. Bo to v oporo epidemiologom, infektologom in drugim strokovnjakom, da bodo prišli do realnih napovedih, kakšna bo dinamika poteka pandemije ? Nenazadnje gre tudi za pomembno vprašanje zaupanja ljudi, da so ostri ukrepi za zajezitev okužb pravi in da “vidijo luč na koncu predora”.
Mislim, da se je slovenska predvsem računalniška javnost, dokaj dobro odzvala na začetek pandemije pri nas. Vsem bi priporočil prikaz širjenja pandemije v različnih državah, ki so ga izdelali strokovnjaki na Oddelku za umetno inteligenco Instituta Jožef Stefan. Zainteresirani ga najde na povezavi TUKAJ. Zelo dober je prikaz napovedi poteka pandemije, ki ga je napravil dr. Matjaž Leskovar prav tako z IJS in je bil objavljen v časniku Delo 25. marca. Lahko pa tudi, da sem še kaj spregledal. Vendar že ta dva prispevka dajeta solidno osnovo za racionalno odločanje tako vlade kot tudi nas državljanov. Prepričan sem, da se bodo v prihodnjih dneh take analize pojavile tudi v variantni obliki in jasno pokazale, kakšen bo razvoj pandemije odvisno od tega, ali je bil nek določen ukrep sprejet ali ne, in od tega, kdaj je bil sprejet pravočasno ali prepozno. Verjamem, da so naši strokovnjaki za matematično modeliranje tega sposobni. Potrebno jim je le namigniti, da politika njihove modele potrebuje za kvalitetnejše odločanje in da za slovensko javnost prižgejo luč na koncu predora. Skupina za pripravo Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, ki sem jo vodil v času prve Janševe vlade, se je pri svojem delu v dobršni meri posluževala matematičnega modeliranja. Res bi bilo smiselno, da bi se ga v večji meri posluževali tudi pri borbi s pandemijo in ljudem dali nekaj več zaupanja v trenutno neogibne odločitve.
In kaj bo, ko se pandemija zaustavi? Res je, da bo eno ključnih vprašanj, kdaj bo izdelano uspešno in varno cepivo. Kaj napovedujete, kako se bo po tej pandemiji spremenilo družbeno, gospodarsko pa tudi mednarodno okolje? So točne napovedi, da bo prišlo do spremembe obstoječega koncepta globalizacije? Toda, mar to ne pomeni, da bomo v povprečju vsi revnejši?
Na to vprašanje je z gotovostjo zelo težko odgovoriti. Vendar sedanje napovedi kažejo, da bodo razvitejše države in deli sveta pandemijo premagovali hitreje in uspešnejše. To dogajanje pa prihaja v času, ko tehnološko razvitejše države z robotizacijo vračajo proizvodnjo, ki so jo v preteklih dveh, treh desetletjih izvozile v države s cenejšo delovno silo spet domov. Smo torej v obdobju, ko mednarodno sodelovanje že tako ali tako slabi. Ta proces bo pandemija vsekakor okrepila. Zaradi potrebe po razvoju cepiva, zdravila in druge medicinske opreme bo pandemija vsekakor tudi okrepila zavedanje vsaj v tehnološko najrazvitejših državah, da jim varnost zagotavlja samo zadosten raziskovalno – razvojni potencial. Verjamem, da se sedanja vlada tega zaveda in da se zaveda tudi, da smo pod prejšnjimi levimi vladami na tem potencialu samo izgubljali in da moramo marsikaj nadoknaditi. V povprečju bomo ob izhodu iz sedanje krize res vsi revnejši. Vendar pričakujem, da bodo tehnološko razvite države s pospešenim uvajanjem tehnologij 4. industrijske revolucije krizo hitro premagale in bo ta imela obliko črke V. Bojim pa se, da bo kriza v tehnološko manj razvitem delu sveta bolj globoka in da bo imela obliko črke L. Odprto vsaj za mene ostaja vprašanje, koliko mednarodne solidarnosti bodo zmogle razvitejše države ob velikih investicijskih potrebah doma in pričakovano manj privlačnem sodelovanju z državami z cenejšo delovno silo.
Če se vrnemo domov, v Slovenijo. Kako kot inženir doživljate pozitivno slovensko tehnološko zgodbo, ko inštituti, fakultete in tehnološka in druga podjetja z veliko sodelovalno energijo razvijajo prototip mehanskega respiratorja – ključne medicinske naprave za pomoč bolnikom s hujšo obliko bolezni COVID-19 ?
Mislim, da razvoj in izdelava respiratorjev v Sloveniji predstavlja pozitivno stran sedanje pandemije. Zaradi večjega povpraševanja po tem proizvodu, se je odprla možnost, da Slovenija vstopi na trg drage in tehnološko zahtevne zdravstvene opreme. Prepričan sem, da bi to možnost morali izkoristiti. Zato bi bilo smiselno, da država taka prizadevanja podpre. Ta korak bi bil del preusmerjanja slovenskih podjetij na proizvode z višjo dodano vrednostjo in več vgrajenega domačega znanja. To je še posebej pomembno sedaj. Deset let je dodana vrednost na zaposlenega pri nas stagnirala in to kljub gospodarski rasti v zadnjih letih. Zato je skrajni čas, da ta trend obrnemo navzgor. S to in drugimi takimi preusmeritvami bomo tudi laže premagali gospodarsko recesijo, ki jo pričakujemo po izteku pandemije Covid-19.
Nova vlada deluje zelo operativno. V pripravo celovitih ukrepov, s katerimi bo prišla na proti tako gospodarstvu (vsem oblikam delovanja, od velikih firm do samozaposlenih), ljudem s podpora upokojencem, kmetom in vsem drugim, je pritegnila strokovnjake, ne glede na njihovo politično prepričanje. Ampak , zakaj še vedno, predvsem v pisanih in elektronskih medijih, ki so večinsko vodeni s strani ljudi bolj leve politične provenience, vlado ocenjujejo negativno in ji zaradi pravilnih odločitev glede ukrepov pripisujejo avtoritativnost in nasploh “slabe namene”? Preprosti ljudje so upravičeno zmedeni .
Na pandemijo Covid-19 so se leve in desne vlade odzvale opazno različno in to ne samo pri nas. Pri nas je ta razlika izredno očitna. Edino kar so bivši predsednik vlade Marjan Šarec in njegova vlada naredili za zaustavljanje pandemije, je bilo pozivanje »samo brez panike«. S tem pa so pandemijo dejansko pospeševali. Sedanji predsednik in njegova vlada so odreagirali popolnoma drugače. Kot jasen cilj so si postavili zaustavljanje pandemije, se vprašali kaj je za to potrebno narediti in pričeli ukrepati. Jaz ne dvomim, da so njihovi ukrepi v javnem interesu, verjamem, da so skladni s principi demokratičnega vodenja in ravno kažejo na to, da je demokratična država sposobna v kriznih časih ukrepati, ne da bi kršila demokratične norme. Vladi pa bi priporočil, da analize poteka pandemije, o katerih sva že govorila, pripravi variantno. Tako bi bilo tudi širši javnosti jasno, kakšne so posledice posameznih ukrepov in kakšne bi bile posledice brez ukrepov in brez panike. Jasno je, da so ukrepi vlade določene ljudi prizadeli. Tako nekateri npr. ne morejo na svoj vsakodnevni klepet s prijatelji ob kavici. Neodgovorno s strani medijev je, da take nepomembne detajle napihujejo in o njih govorijo kot o poseganju v človekove pravice. Prepričan sem, da bo nadaljnji razvoj dogodkov pri nas in v Evropi jasno pokazal, da sedanja vlada deluje demokratično in v javnem interesu ter da je pri tem uspešna. To bo začelo za enkrat še skeptično javno mnenje obračati v njeno korist. Rad bi rekel samo še to, da se mi zdi za razvoj in utrjevanje demokracije v Sloveniji izredno pomembno, kar nam kaže ta vlada, da ja demokracija tudi v kriznih časih sposobna uspešno ukrepati ne da bi se oddaljila od svojih osnovnih principov. Zato sem prepričan, da se bo začelo tudi javno mnenje obračati.
In za konec, dr. Umek, kaj svetujete ljudem? Kako naj ostanejo pozitivni , ustvarjalni , odprti za pomoč, motivirani in odgovorni?
Delno sem na to vprašanje odgovoril že v predhodnem. Sedanja vlada s svojim odzivom na izredno krizno situacijo, ki jo predpostavlja epidemija Covid-19 in spremljajoča gospodarska recesija, dokazuje, da demokracija v Slovenije deluje. Deluje celo v kriznih časih. To je že samo po sebi lep dosežek. Zagotavlja nam, da bomo krizo tako zdravstveno kor ekonomsko premagali in iz nje izšli močnejši in ekonomsko uspešnejši. Ljudje bodo po izhodu iz krize uživali polno osebno in ekonomsko svobodo. Tako bodo lahko svoje življenje oblikovali skladno s svojimi željami in pričakovanji. Počakati bo treba, upajmo še nekaj tednov, to pa res ni pretirano dolga doba.
