
Depresija ali depresivna motnja je precej pogosta, resna zdravstvena bolezen, ki negativno vpliva na posameznikovo počutje, način razmišljanja in vedenja. Depresija povzroča izgubo zanimanja za dejavnosti, v katerih je oseba včasih uživala, in vodi v občutke žalosti, jeze. Pojavi se lahko zmanjšana sposobnost človekovega delovanja tako v službi kot doma, posledično prihaja do izgubljenega časa in nižje produktivnosti. Depresija vodi do različnih fizičnih in čustvenih težav. Prav tako lahko negativno vpliva na nekatera kronična stanja. Stanja, ki jih lahko depresija poslabša, so predvsem astma, artritis, bolezni srca in ožilja, rak, diabetes, prekomerna telesna teža in debelost. Po poročanjih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bo vsaj šestina Slovencev najmanj enkrat v življenju zbolela za depresijo. Depresija je najpogostejša duševna motnja v Sloveniji. Vsak dvajseti Slovenec je v tem trenutku depresiven, zato je pomembno, da jo znamo prepoznati in učinkovito zdraviti.

Kako depresijo prepoznati?
Depresija je več kot le stalno stanje žalosti. Depresija lahko povzroči različne simptome, ki vplivajo na razpoloženje ali na telo. Simptomi so lahko stalno prisotni ali pa se pojavljajo in izginjajo, lahko so blagi ali hudi, vsak posameznik jih doživlja drugače. Običajno se pojavijo občutek žalosti, izguba zanimanja za dejavnosti, ki so mu prinašale veselje in užitek, težave s spanjem ali prekomerna količina spanja ter izguba energije in povečana utrujenost. Prihaja do sprememb glede teka, kar lahko povzroči izgubo ali povečanje telesne teže. Depresija lahko povzroči upočasnjenost gibov telesa in govora, česar posameznik sam običajno ne opazi, opazijo pa njegovi bližnji. Posameznik ima težave s kognitivnimi funkcijami, kot so razmišljanje, koncentracija ali sprejemanje odločitev. Pojavijo se lahko tudi misli o smrti ali samomoru. Pri moških se običajno pojavijo jeza, agresivnost, tesnoba, razdražljivost in nemir, medtem ko je pri ženskah pogost občutek brezupnosti, praznosti. Tudi otroci lahko zbolijo za depresivno motnjo. Pri njih so najbolj prepoznavni nihanje razpoloženja, jok, močna žalost, spremenjeno vedenje, težave v šoli in izogibanje prijateljem.
Za uspešno diagnozo depresije morajo simptomi trajati vsaj dva tedna. Pri tem je pomembno, da zdravnik izloči druge morebitne medicinske vzroke, saj lahko simptomi posnemajo stanja, kot so težave s ščitnico, možganski tumor ali pomanjkanje vitaminov. Depresija velja za resno zdravstveno stanje, ki se lahko ob neustreznem zdravljenju še poslabša. Ob zdravljenju depresije se izboljšanje simptomov pojavi že v samo nekaj tednih.

Depresija v nosečnosti
Depresija se včasih razvije tudi v nosečnosti, čeprav je to običajno za ljudi zelo vznemirljivo in pozitivno obdobje. Kadar se pojavijo občutki brezupnosti, anksioznost, izguba zanimanja za stvari in dejavnosti ter vztrajna žalost, je velika verjetnost, da je za to kriva depresija. Te simptome spremljajo tudi spremembe teka oziroma prehranjevalnih navad, težave s spanjem, negativne misli, ki vključujejo tudi misel na samomor in smrt. Zdravljenje depresije v času nosečnosti se lahko v celoti osredotoči na pogovorno terapijo in druge naravne pristope zdravljenja. Tveganje za depresijo se lahko nadaljuje še po prihodu otroka. Poporodna depresija je za nove matere resna skrb in jo je treba učinkovito zdraviti.
Zakaj se depresija sploh pojavi in kako jo zdraviti?
Depresija lahko prizadene vsakogar izmed nas, tudi tiste, za katere se zdi, da živijo idealno življenje. Vzroki za to so različni. Depresija je lahko posledica travme v zgodnjem otroštvu, ki vpliva na to, kako se telo odziva na strah in stresne situacije. Večja verjetnost, da se depresija pojavi, je pri ljudeh z nizko samopodobo, ki jih stres zlahka premaga ali so na splošno precej pesimistični in samokritični. Tudi genetika igra vlogo pri pojavu depresije. Če je v družinski zgodovini anamneza ali druga motnja razpoloženja, je tveganje za razvoj depresije večje. Depresija se lahko razvije pri tistih, ki so nenehno podvrženi nasilju, zanemarjanju, zlorabi ali revščini. Kronične bolezni ali bolečina, nespečnost, hiperaktivna motnja s pomanjkanjem pozornosti lahko prispevajo k simptomom depresije. Navsezadnje lahko tudi zloraba drog in alkohola vpliva na tveganje za pojav te bolezni. Po raziskavah ima več kot 60 odstotkov ljudi, ki prekomerno uživajo alkohol, težave z depresijo. Vzroki za pojav depresije so pogosto povezani z drugimi elementi posameznikovega zdravja.
Za diagnosticiranje depresije ne obstajajo posebni testi. Zdravnik lahko običajno postavi diagnozo na podlagi simptomov in psihološke ocene. Depresija se lahko zdravi z jemanjem zdravil ali z različnimi terapijami. Treba je vedeti, da prinaša vsaka vrsta zdravil za zdravljenje depresije koristi in hkrati potencialna tveganja. V kolikor ne želite biti izpostavljeni morebitnim tveganjem zaradi zdravil, lahko depresijo zdravite s terapijami. Včasih se depresija ne odziva na zdravila. Tudi v tem primeru se priporočajo druge oblike zdravljenja. Depresija se tako lahko obravnava s psihoterapijo, pri kateri terapevt skozi pogovor uči tehnike in veščine za obvladovanje negativnih občutkov. Poleg tega obstajajo tudi svetlobna terapija in druge alternativne terapije, kot so hipnoterapija, akupunktura in meditacija. Zdravljenje ne zagotovi, da bo depresija popolnoma izginila ali da se ne bo več ponovila, vendar pa so po njem simptomi bolj obvladljivi.
Depresija v splošnem ne velja za nekaj, kar lahko preprečimo. Dokaj težko je prepoznati, kaj jo povzroča, kar posledično pomeni, da jo je težje tudi preprečiti. Kadar se depresija pojavi, je pomembno, da se bolje seznanimo z njenimi vzroki in simptomi, ki jih povzroča. Ko spoznamo, katere spremembe v našem življenjskem slogu in kateri načini zdravljenja so koristni, bomo bolje pripravljeni, da morda naslednjo epizodo depresije preprečimo. Pri tem zanesljivo pomagajo redna vadba, zadostna količina spanja, zmanjšanje stresa in pristni odnosi z bližnjimi, obstaja pa še tudi veliko učinkovitih tehnik.