Skip to content

Vloga medijev v demokratični državi: stanje v Sloveniji je zaskrbljujoče

V ponedeljek, 11. 5. je v soorganizaciji Inštituta Antona Korošca (INAK), časopisa Slovenec, nekaterih medijev in SLS potekalo omizje z naslovom Vloga medijev v demokratični državi. Na omizju so sogovorniki spregovorili o odgovornosti medijev, odgovornosti politike ter o odnosu med odgovornostjo in svobodo v medijih.

Razprave so se udeležili dr. Žiga Turk, kolumnist in publicist, Boštjan Debevec, urednik tednika Družina, Bojan Požar, urednik Požareporta, Boris Tomašič, urednik Nova24TV, Boštjan Vidmar, urednik ETV in Primož Jelševar, direktor INAK. Omizje je vodil dr. Janez Podobnik.

Povabljeni sta bili tudi Manica Janežič Ambrožič, odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija, in Tjaša Slokar Kos, odgovorna urednica informativnega programa POP TV, a se dogodka nista udeležili.

Janez Podobnik je uvodoma predstavil tri ključne poudarke. Vprašal se je, kako mediji v Sloveniji sooblikujejo slovensko demokratično družbo? Izpostavil je nastop dr. Ernesta Petriča v oddaji Intervju, v katerem je poudaril pomen zaupanja v nacionalno RTV hišo, ki naj bo glas razuma, in ne prostor za krepitev in vzpodbujanje linča. Kot tretje pa je omenil komentar dr. Branka Cestnika v Družini, kjer slednji opaža, da je politično sektaštvo zajelo tudi del slovenskih medijev, zato je pogled nekaterih opijanjen in podivjan do te mere, da povesti o dobrih ljudeh, ki se je spisala med koronavirusno krizo, niti niso sposobni videti.

Avtoritarnost, ideologija in medijski umori

Dr. Turk je povedal, da je v zgodovini vedno obstajala sinergija med politiko in mediji, ki je v osnovi predstavljala, sistem, preko katerega so na vrh prišli najsposobnejši. Danes pa se je ta sistem podrl, saj internet omogoča preveč enostavno širjenje informacij, zato smo priča zatonu medijev, politike in političnih osebnosti. V državah z dolgo demokratično tradicijo se je neka demokratičnost družbe z inercijo ohranila, kjer pa demokratične tradicije ni, kot na primer v Sloveniji, je prevladala avtoritarnost. Mediji predstavljajo le sredstvo za ustvarjanje zadovoljstva z režimom. Imajo ideološko poslanstvo, nimajo pa pluralnosti, ki bi ustvarjala neko skupno sliko. Brez pluralnosti pa ni pravilnega delovanja demokracije, meni dr. Turk.

Na to misel se je navezal Primož Jelševar. Problem slovenske medijske scene je to, da je podvržena kontinuiteti upravljanja s strani enega političnega pola, premočan medijski aparat pa lahko nastavlja in odstavlja vlade. Zato je pod vprašaj postavil upravičenost prisilnega financiranja nacionalne RTV. Nacionalne medijske hiše so namreč odgovorne, da zagotavljajo nepristranske vsebine, ne pa, da so orodje politike in izvajajo medijske umore.

Boris Tomašič opisuje stanje v slovenski medijski krajini kot vojno. Pravega novinarstva ni, meni, medijski prostor pa je brutalen in enostranski. Svoj pogled na medije je povzel v stavku: “Eno je videnje resnice, drugo pa namerna laž”. Do uravnoteženja lahko pride edino takrat, ko ne bo več državnih medijev in oglaševalskih monopolov, je povedal. Trenutno je RTV javno financirana v višini skoraj 120 milijonov evrov letno, POP TV pa je deležna 75 % vseh sredstev za televizijsko oglaševanje v Sloveniji.

Nihalo se je ustavilo na levi

Na enostranskost opozarja tudi Bojan Požar, saj se po svojih besedah ni udeležil še niti ene okrogle mize z udeleženci z različnih pozicij. Razkril je tudi, da v svetu medijev ni naključij, predvsem ne pri imenovanu urednikov. V času svojega predsednikovanja državi se je s posameznimi uredništvi in celo oddajami ukvarjal sam Milan Kučan, pove Požar, in posledično je 90 % medijskega prostora v rokah ene opcije. Prihodnost vidi v nišnih medijih, trenutna kriza pa bo le še pospešila propad velikih. Ti se sedaj bojijo za denar in obstoj, saj so monopoli v rokah države, ki bi nekaterim medijem lahko ukinila financiranje, zato je njihov cilj, da trenutna vlada pade.

Boštjan Debevec vidi stanje v medijih kot nihalo, ki se je ustavilo na levi, vsak premik pa je razumljen kot skrajno desničarstvo. Izpostavlja, da tudi intelektualci nočejo videti, da to nihalo ni še nikoli nihalo. Tudi Boštjan Vidmar pogreša pluralnost, predvsem v finančnem smislu, saj bi po zakonu del plačanega RTV prispevka morale dobiti tudi lokalne televizije, a ne dobijo nič. Potrebna bo tožba, pravi. Podobno razmišlja Tomašič in napoveduje, da bo na Agencijo za varstvo konkurence prijavil komercialno televizijo, ki se s kršenjem zakonov izdatno napaja iz oglaševalskega monopola. Zavzema se tudi za grški scenarij, kar pomeni ukinitev prisilnega prispevka in RTV kot institucije.

Akuten problem slovenske demokracije

Prisotni so se strinjali, da v slovenskih medijih pluralnosti ni, niti vsebinske, niti finančne. Vse je podvrženo monopolom, ki jih je treba razbiti. Kot je povedal dr. Turk, v 21. stoletju ni najmanjše potrebe, da bi bila med vsemi mediji samo ena RTV hiša prisilno financirana, dr. Podobnik pa je opozoril, da je demokracija pogojena z resnicoljubnimi mediji.

V tem duhu je Primož Jelševar poudaril, da je trenutno stanje akuten problem za slovensko demokracijo in ljudi. Odločiti se moramo, ali hočemo postati normalna država ali ne, je povedal, in pozval k dogovoru o spremembah glede medijskega prispevka. Predstavil je osnutke peticije Za ukinitev prisilnega RTV prispevka, ki jo lahko že podpišete tukaj.

Udeleženci razprave so zaključili, da je za uveljavitev demokracije v Sloveniji nujno zmanjšati monopole in povečati pluralnost medijev, za kar pa bo potrebno upoštevati (in spremeniti) zakone, kaznovati kršitelje in prekiniti monopolno financiranje ideološko enostranskim medijem. Napovedali so tudi podobna srečanja s to tematiko v bližnji prihodnosti in okrepitev svojih prizadevanj v smeri demokratizacije slovenskih medijev.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Radio Mega.1
Radio Mega.1
3 years ago

PREDSEDNICA Eva IRGL Državni zbor KOMISIJA ZA PETICIJE, ČLOVEKOVE PRAVICE IN ENAKE MOŽNOSTI Šubičeva ulica 4 SI-1000 LJUBLJANA Elektronska pošta: peticije@dz-rs.si Koper, 06.januar 2020 ZADEVA: NAŠA POPOLNA VLOGA ZA DODELITEV PROSTEGA RADIODIFUZNEGA KANALA za zvokovno (FM) difuzno postajo od 29.03.1993 URADNI DOPIS v potrditev vseh dopisov v letu 2019 iz mojih privatnih e pošt PODREJENO – PLOMBA vseh FM frekvenc nezakonito dodeljenih pod mizo v obdobju 1993 do 2020 PODREJENO – PLOMBA premoženja, prepoved razpolaganja s predlogom odvzema in zasega iz naslova nezakonitega podeljevanja frekvenc PODREJENO – preiskave nezakonitih aktivnosti AKOS v obdobju 1993 – 2020 v sodelovanju z odvetniki… Read more »

Prijava na e-novice