Naprej na vsebino

Vlada v vseh oblikah

Sistem z vključeno skupino ljudi, ki vodi organizirano skupnost oziroma državo, se imenuje vlada. Vlada je običajno sestavljena iz zakonodaje, izvršne oblasti in sodne oblasti. Definirana je tudi kot sredstvo, s katerim se izvršuje organizacijska politika in deluje kot mehanizem za določanje politike. Vsaka vlada ima neko vrsto ustave ter vsebuje izjavo o svoji filozofiji in vodilnih načelih. Filozofija, ki jo vlada določi, je običajno ravnovesje med idejo o absolutni oblasti države in načelom svobode posameznika. Skozi zgodovino se je razširilo več oblik vlad. Med najbolj znanimi so monarhija, aristokracija, oligarhija, demokracija in tiranija. Glavno stališče vsake vladne filozofije je, kako je politična moč pridobljena. Pri tem sta glavna načina pridobitve politične moči dedno nasledstvo ali z volitvami. Obstajajo tudi politične ideologije, ki si prizadevajo vlado omejiti ali odpraviti. Tako libertarianizem kot anarhizem zagovarjata svobodo kot glavno načelo s prepričanjem, da vlada to ovira.  

Obstajajo različni sistemi delovanja vlad

Eden izmed pristopov k razvrščanju različnih oblik vlad se nanaša na to, kako so ljudje pooblaščeni za vodenje države. V demokraciji ali republiki je za vodenje države pristojen celoten narod, v aristokraciji izbrana skupina ljudi in v avtokraciji, kot je monarhija, le ena oseba.   

Demokratična vlada izvaja oblast z glasovanjem. Foto: Pixabay

Vlada v obliki avtokracije deluje po sistemu, v katerem je vsa vrhovna oblast v rokah ene osebe. Običajno na odločitve te osebe ne morejo vplivati niti zunanje zakonske omejitve niti implementiran sistem ljudskega nadzora. Kljub temu, da je vlada v celoti prepuščena le eni osebi, lahko na njeno vladanje morebiti vpliva le implicitna grožnja državnega udara ali možnost pojava množične vstaje. Kadar vlado vodi majhna, privilegirana skupina ljudi, ki ima vso oblast v svojih rokah, je to aristokratska vlada. V preteklosti so bile mnoge monarhije aristokracije, čeprav ima v sodobnih monarhijah sam monarh zelo malo moči in vpliva. Beseda aristokracija izhaja iz grškega jezika in je sestavljena iz besed aristos, ki pomeni odlično, ter kratos, ki predstavlja moč. Kljub temu, da je aristokracija vlada, pa se ponekod izraz povezuje s kmečkimi, nelastniškimi razredi v fevdalnem sistemu. Vlada, ki deluje po sistemu, v katerem izvajajo oblast državljani z glasovanjem, se imenuje demokracija. Demokratična vlada omogoča državljanom, da kot celota tvorijo organ upravljanja, vodenja, ob tem pa pred sprejemom odločitve o vsaki obravnavani zadevi glasujejo. V reprezentativni demokraciji državljani izvolijo svoje predstavnike. Ti se nato srečujejo in kot zakonodajni organ upravljajo vodenje države. Ustavna demokratična vlada izvaja pooblastila večine v okvirih reprezentativne demokracije. Pri tem ustava omejuje večino in ščiti manjšino, običajno z uporabo vseh določenih pravic posameznika, kot sta svoboda govora ali svoboda združevanja. Vlada, v kateri se država obravnava kot javna stvar, je republika. V republiki država ni vodena za zasebni interes in ni v lasti vladarjev. Uradniki države so neposredno ali posredno izvoljeni ali imenovani, kar pomeni, da svoje funkcije ne podedujejo. Ljudje oziroma pomemben del ljudi ima vrhovni nadzor nad delovanjem vlade. Nadzor imajo tudi tam, kjer so državni uradniki izvoljeni ali jih imenujejo že izvoljeni ljudje. Splošna poenostavljena definicija republike je lahko tudi kot vlada, v kateri voditelj države ni monarh. Z izrazi demokratična republika, zvezna republika, parlamentarna republika in islamska republika se opisujejo različne oblike republik. Poznamo tudi federalizem. Je politični koncept, v katerem vlada skupina posameznikov, ki jih zavezuje sporazum in imajo predstavnika ali vodjo. Izraz se uporablja tudi za opis sistema vlade, v katerem je suverenost ustavno razdeljena med centralni organ vladanja in sestavne dele političnih enot, različno imenovane države, pokrajine ali kako drugače. Sistem federalizma temelji na načelih demokracije in na institucijah, v katerih se vladna oblast deli. Oblast si delita nacionalna vlada in državna ali pokrajinska vlada, kar oblikuje tisto, kar imenujemo federacija. Zagovorniki takšnega načina vladanja se običajno imenujejo federalisti.   

Vlada izvršuje zunanjo politiko države. Foto: Pixabay

Vlada v Sloveniji

Vlada Republike Slovenije izvaja izvršno oblast v državi v skladu z ustavo in državnimi zakoni. Hkrati je tudi najvišji organ v Sloveniji. Vlada izvršuje domačo in zunanjo politiko države, oblikuje pa jo državni zbor, ki vodi in usklajuje delo vladnih institucij ter nosi celotno odgovornost za vse, kar se v pristojnosti izvršne oblasti dogaja. Tako vlada s predsednikom vlade na čelu predstavlja politično vodstvo države in sprejema odločitve v imenu celotne izvršne oblasti. Ob izvrševanju domače in zunanje državne politike ter vodenju in usklajevanju dejavnosti vladnih agencij Vlada Republike Slovenije opravlja še druge naloge, tudi upravljanje izvajanja zakonov, sklepov državnega zbora in zakonodaje predsednika Republike Slovenije. Vlada uvaja predloge zakona, sestavlja osnutke državnega proračuna, ki ga nato predloži državnemu zboru, vodi tudi izvrševanje državnega proračuna in državnemu zboru prezentira poročilo o rabi državnega proračuna. Ob vsem tem vlada izdaja predpise in odredbe na podlagi zakonov ali za izvajanje zakonov, skrbi za odnose z drugimi državami ter izvaja vse druge naloge, ki jih določajo ustava in zakoni v vladi republike. Kljub temu, da je Slovenija relativno mlada država, ima na oblasti že deseto vlado. Ta je prevzela funkcijo 13. marca 2020 in vodi jo predsednik vlade Janez Janša. 

1
Komentarji

avatar
1 Comment threads
0 Thread replies
0 Followers
 
Most reacted comment
Hottest comment thread
1 Comment authors
APMMB2 Recent comment authors
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o
APMMB2
Guest

Nobena skrivnost ni, da je v Sloveniji negativna selekcija v politiki naredila neprecenljivo škodo. Dolgoletna prevlada leve politične opcije je na skoraj vsa vodilna mesta v državi postavila svoje ljudi, ki pa niso bili postavljeni zaradi strokovnega znanja, ampak pred vsem zaradi politične pripadnosti. To so dejstva, ki jih ni mogoče zanikati. Gre za impozanto množico ljudi,ki jo štejemo najmanj v tisočih. Če si sledijo vlade istega ideološkega prepričanja, je potrebnih zamenjav manj. Zadrego se da rešiti z ustanavljanjem novih in novih vodilnih mest in nanje ustoličevati svoje podpornike. Tako je Slovenija zabredla v nevarno spiralo. Na eni strani se… Read more »

Prijava na e-novice