Naprej na vsebino

Janez Janša – »grešni kozel« Slovenije

Od 13. marca letos, ko je zaprisegla nova slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše, se v slovenski javnosti pretežno ukvarjamo s predsednikom vlade, v glavnem, kot dežurnemu krivcu za vse naše težave. Pri tem se ustvarja vtis, kot da gre za vsesplošno nasprotovanje premierju, vendar gre v resnici za glas določene skupine, ki je s podporo nekaterih medijev nerazumno močno podprta.

Nezadovoljstvo namesto hvaležnosti

Če smo po nastopu nove vlade še nekoliko usmerjali pozornost v nevarnost covid-19, se je, po preklicu epidemije, ta pozornost preusmerila v Janeza Janšo, ki naj bi bil kriv celo za podnebne spremembe. Prav tako naj bi celo sam sproduciral idejo o nevarnosti covid-19, da bi lažje obvladoval in ustrahoval državljane.

Takšne izjave in popolnoma neutemeljene obtožbe, so posledica mentalne zaostalosti omenjene skupine in njihovih podpornikov. Če bi usmerili pogled le nekoliko zunaj naših državnih meja, saj v svetovnem merilu okužbe s covid-19 celo naraščajo, bi lahko videli, da je covid-19 nevarnost, ki je še zdaleč nismo premagali. Za dokaj dobre razmere smo lahko skoraj izključno hvaležni slovenski vladi ter institucijam, ki skrbijo, da je epidemija, vsaj v tem trenutku (še) pod nadzorom.

Sprožitev obrambnega mehanizma v »grešnega kozla«

Tisti, ki so nagnjeni k vsesplošnemu kritizerstvu, s svojim izražanjem kažejo, da lastne probleme in frustracije v resnici projicirajo v nekoga drugega, v našem primeru v aktualnega predsednika vlade. Pri tem gre za t.i. obrambni mehanizem, ko ljudje lastne negativne lastnosti pripisujejo nekomu drugemu, da bi odvrnili pozornost od samega sebe.

Verjetno smo že vsi slišali za t.i. grešnega kozla. Izraz uporabljamo v primerih, ko je nekdo obdolžen za določeno nepravilnost, kljub temu da osebno zanjo ni kriv. Morda je širši javnosti nekoliko manj poznan izvor izraza, zato ga bomo, zaradi lažje obravnave tematike, predstavili.

Izraz »grešni kozel« je bibličnega izvora

Izraz izhaja iz Svetega pisma, ko je izraelsko ljudstvo, pod vodstvom Mojzesa, približno 1.300 pr. Kr., izpopolnjevalo lastno pravno podlago, da bi s predpisi lahko urejevali medsebojno sobivanje. Eno izmed bistvenih vprašanj je bilo področje greha. Kljub obljubi ljudstva, da bo vedno zvesto Bogu, ki jih je izpeljal iz egiptovske sužnosti, je ljudstvo to obljubo vedno znova kršilo.

Greh ni postal samo osebna zadeva posameznika, ampak je bil problem celotnega kolektiva. V ta namen so določili, da bo duhovnik Aron, ki je bil Mojzesov brat, položil roke na kozla. Po njegovih rokah naj bi prešli vsi grehi izraelskega ljudstva na kozla. Potem so kozla, ki je prevzel njihove grehe poslali v puščavo. Kozel, ki je prevzel grehe ljudstva, ne da bi bil za grehe kakor koli kriv, je na ta način ljudstvo osvobodil vsakega greha in vsake krivde.

Od takrat dalje se za nekoga, ki je po krivem obdolžen za slabo dejanje namesto tistega, ki je v resnici kriv, reče da je grešni kozel.

Vir slike: Facebook

Danes je človek bolj mentalno zaostal, kot v ruralni družbi

Od Mojzesove postave (zakonodaje) do danes je minilo približno 3.300 let. Kljub temu da se danes radi pohvalimo, da živimo v »modernih časih«, se zdi, da je miselnost človeka popolnoma enaka. Iluzijo, da smo danes ljudje bolj napredni, nam povzroča zunanji videz sveta, kjer sicer prevladuje moderna tehnologija.

Ta tehnologija človeku ne daje nobenega zagotovila, da je bolj pameten, kot pa je bil človek v ruralni preteklosti. Upam si trditi, da sodobni človek mentalno bolj zaostal, saj so si včasih ljudje zapomnili celotne knjige in jih na prihodnje rodove prenašali z ustnim izročilom, danes pa si s težavo zapomnimo kakšen stavek. Problem je v tem, da namesto naših možganov »mislijo pametne naprave«.

Godrnjanje je zasidrano v bistvo slovenskega naroda

Če smo že izraz grešni kozel »posvojili« iz določenega zgodovinskega obdobja izraelskega ljudstva, lahko z njim primerjamo sami sebe tudi na drugih področjih. Za izraelsko ljudstvo je bilo namreč tipično godrnjanje. Če pogledamo samo nekaj odzivov na različnih družbenih omrežjih, dobimo občutek, da je godrnjanje v samem bistvu slovenskega naroda.

V tridesetih letih slovenske demokracije je večina godrnjanja usmerjena v eno osebo: v Janeza Janšo. Kljub temu da je v tem obdobju v večini primerov bila na oblasti leva politična opcija, je tudi, ko je bil Janez Janša v opoziciji, bil on tarča in krivec za težave državljanov, si čimer je bil označen za grešnega kozla.

Bistvo »programa« levih strank je nasprotovanje Janezu Janši

Vsakokratna leva vlada je svojo neučinkovitost opravičevala s tem, da jo onemogoča opozicija, kjer je imela največ glasov Slovenska demokratska stranka, pod vodstvom Janeza Janše. Pravzaprav je bil edini skupni imenovalec levih strank slogan, da v nobenem primeru ne bodo šli v vlado, ki bi jo sestavljal Janez Janša.

Ko je levica pod vodstvom Marjana Šarca leta 2018 sestavila 13. slovensko vlado, so imeli, kljub temu da so bili uradno manjšinska vlada, skupaj s poslanci narodnosti 56 glasov, velike težave v koaliciji. Končno je konec januarja letos predsednik Šarec spustil vajeti vlade.

Vzrok za razpad vlade lahko iščemo predvsem v tem, da je bila edina programska točka koalicije, nesodelovanje z Janezom Janšo. Do razpada vlade je prišlo zato, ker je bil edini program koalicije nasprotovanje Janši. Ker takratna koalicija ni imela nobene pozitivne programske zadeve, ki bi bila v dobrobit Slovenije, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do njenega razpada.

Nasprotovanje nekomu dela življenje nesmiselno

Če ima človek kot edini življenjski cilj nesodelovanje z določenim človekom, potem njegovo življenje hitro ostane brez smisla. Bistvo življenja ni namreč v tem, da se nekoga bojimo in se ga na vse načine izogibamo, ampak da kvalitetno prehodimo življenjsko pot in predvsem s pomočjo lastne ustvarjalnosti.

Prav tako tudi ni bistvo strankarskega delovanja v tem, da določena stranka nasprotuje določenemu človeku ali določeni politični opciji, ampak da želi prispevati k blaginji države in državljanov. Na ta način se je pokazalo tudi nesmiselno delovanje Šarčeve vlade, ki ni znala nič drugega kot nasprotovati Janezu Janši.

Vir slike: Najdi.si

Slovenski unikum: protivladni protesti pred nastopom vlade

Ko se je po odstopu Šarčeve vlade oblikovala koalicija pod vodstvom Janeza Janše, se je tej koaliciji nasprotovalo še preden je bila potrjena v državnem zboru. To je tudi slovenska posebnost, da so bili protivladni protesti že dva tedna pred njeno potrditvijo v Državnem zboru. Že takrat se je med protestniki slišalo vpitje »smrt Janši«.

Protestnikom, ki se zbirajo vsak petek v središču Ljubljane, je edini cilj odstop Janeza Janše. Pri tem je njihov glavni »argument« uvajanje njegove diktature. Zopet lahko rečemo, da gre pri tem za projiciranje lastnih idej v nekoga drugega, v Janeza Janšo.

Skupina protestnikov uvaja diktaturo »vpitja«

Da Janez Janša ni diktator govori že dejstvo, da se ne poslužuje pravice, ki mu jo daje odlok o prepovedi zbiranja nad 500 oseb, zaradi nevarnosti širjenja covida-19. Poleg tega bi lahko prekinil proteste, ker bi morali biti nujno prijavljeni, zaradi njihove narave, ker gre za zaporo ceste in ohromitev prometa.

Po drugi strani gre za diktaturo določene skupine ljudi, ki grozi s smrtjo aktualnemu predsedniku vlade in posredno tudi volivcem, ki so podprli njega in njegovo stranko na parlamentarnih volitvah. Mirno lahko rečemo, da gre namreč pri grožnji »smrt janšizmu« predvsem za grožnjo 222.042 volivcem, ki so podprli Slovensko demokratsko stranko na zadnjih volitvah v državni zbor.

Pri predstavljanju Janeza Janše, kot grešnega kozla za vse težave, ki se pojavljajo v naši državi, gre v resnici za nezrelost tistih, ki to na vsa usta razglašajo. Gre za identičnost z otročjim konfliktom, kjer vsak otrok, ki je v konflikt udeležen, s prstom kaže na drugega.

Zrelost državljanov se kaže z udeležbo na volitvah in v državljanskih pobudah

Zrelost državljanov se kaže v zavesti, da kot državljani in volivci, s pomočjo demokratičnih vzvodov pripomoremo k blaginji države in državljanov. Vsak državljan, ki je dopolnil 18. let, se ima pravico udeležiti volitev in oddati svoj glas za tistega, za katerega meni, da bo znal najboljše voditi državo.

V vmesnem obdobju lahko vsak državljan bodisi preko aktivnega strankarskega delovanja bodisi z različnimi pobudami na vladne ali druge službe, pripomore k temu, da se na razumen način sliši in upošteva njegov glas. Na ta način lahko državljani dobesedno uresničujemo pomen besede demokracija, kar pomeni vladavina ljudstva. Zrelost vladavine ljudstva se ne kaže z vpitjem proti nekomu, ampak v delovanju za blaginjo lastnega naroda in državljanov.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice