V Dubrovniku covid-19 odgnal goste in okužil dobiček

Razkorak med severom in jugom v turističnih krajih na Hrvaškem je letos očiten. Nekje so plaže nabito polne, spet drugje pa se komaj koga opazi.

Na južnem koncu hrvaške obale Jadranskega morja se skozi marmorirane ulice Dubrovnika sprehaja veliko manj turistov kot običajno, medtem ko je število obiskovalcev severnih plaž za leto precej bližje običajni ravni. Nekje celo višje.

Presenetljive razlike v bogastvu ključne turistične industrije v državi izvirajo iz motenj v mednarodnih potovanjih, ki jih povzroča pandemija covida-19.

Dubrovnik, največja turistična destinacija države, je letos postala eno najšibkejših točk na hrvaški obali, saj je močno odvisna od obiskovalcev, ki prihajajo z letalom ali s križarkami ter od udeležencev konferenc in bivanja v hotelih.

»Upali smo, da bomo v primerjavi z lansko sezono dosegli približno 20-25 odstotkov prometa,« nam je zaupala Jadranka Cvjetković Rudenjak, vodja poznane družinske restavracije v centru mesta. »Še vedno nismo tam, vendar upamo, da bodo avgusta številke boljše.«

Ana Hrnić, direktorica mestne turistične organizacije, je nedavno za prvo hrvaško televizijo dejala, da so konec julija v Dubrovniku zabeležili le 30 odstotkov lanskih številk obiska. V prvih polovici letošnjega leta je bila številka še nižji – 13 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani.

Hrnićeva je dejala, da se je število gostov začelo višati šele od sredine junija, ko se je zračni promet v Evropi začel obnavljati.

»Domači gostje in Nemci so bili doslej med najštevilčnejšimi, pričakujemo pa, da se bo prihod turistov – predvsem iz Velike Britanije – v prihodnjih tednih povečal,« je dejala in dodala, da je približno 60 odstotkov hotelov zdaj že odprtih, upa pa, da se jih bo avgusta odprlo še več.

Ivan Maslac, komercialni direktor letališča v Dubrovniku, je povedal, da je bilo v zadnjih dveh tednih letov bore malo. Letališče je letalskim prevoznikom ponudilo popuste pri pristojbinah za vzlet in pristanek ter spodbujevalno plačilo dveh evrov na potnika, je dejal.

Skoraj 20 odstotkov gospodarske proizvodnje Hrvaške je odvisno od turizma in država upa, da bo lahko letos zaslužila približno tretjino lanskih prihodkov, ki so znašali približno 12 milijard evrov.

Več Slovencev kot lani

Na splošno so na Hrvaškem so v prvih devetih dneh avgusta zabeležili več kot milijon turističnih obiskov in 7,2 milijona nočitev, kar je približno 70 odstotkov turističnih rezultatov iz enakega obdobja lani, sporoča hrvaška turistična skupnost (HTZ).

Med 1. in 9. avgustom je bilo na Hrvaškem največ nemških obiskov. Prihod 225.000 Nemcev pomeni tudi šestodstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Sledijo hrvaški turisti, ki jih je bilo 178.000 ali 18 odstotkov več. Na tretjem mestu so Slovenci, ki jih je bilo 133.000.

Največ turistov imajo na Hrvaškem v Rovinju, Poreču, Medulinu, Crikvenici, Umagu, Splitu, Dubrovniku, Zadru, Pulju in Novalji na otoku Pagu, je zapisala HTZ. Ko gre za nočitve, je največ bilo v Istri in na Kvarnerju, ki so skupaj zabeležili 3,1 milijona nočitev v prvih devetih dneh avgusta, poroča STA.

Enostavna dostopnost z avtomobilom in namestitev na kampih in v zasebnih hišah so glavni dejavniki njihovega števila, je za Jutranji list dejal Denis Ivošević iz Istrske turistične organizacije.

Kljub porastu primerov okuženih s covidom-19 v zadnjih tednih na Hrvaškem – predvsem v glavnem mestu Zagrebu in vzhodnem delu države -, se obiskovalci ne zdijo pretirano zaskrbljeni. Na plažah se priporočene razdalje ne upošteva, maske pa se po večini – ne nosijo.