Slovenski ljudski pregovori

Kaj pomeni, da »hudič v sili žre še muhe«? Zakaj »en cvet še ne naredi pomladi«? Spoznajte deset izbranih slovenskih ljudskih pregovorov.

Slovenski jezik je bogat s pregovori, ki so v rabi še danes. Nekateri so poznani bolj kot drugi, tretje pa slišimo le poredko, zato je njihov pomen marsikomu neznan ali nejasen. Preverite, kaj pomenijo modrosti naših prednikov in ali morebiti veljajo še danes.

1. Konje merimo po pedi, ljudi po pameti.

Če bi ljudje vlekli vozove in na hrbtih nosili tovor, bi se lahko merili po pedi, a ker za takšne opravke uporabljamo konje, sami pa počnemo reči, poleg katerih je treba tudi kaj znati in aktivno razmišljati, pravimo, da se ljudje merimo po pameti.

2. V sili hudič še muhe žre.

Kadar smo v neugodni ali brezizhodni situaciji, smo zadovoljni z vsem, kar imamo na razpolago – tudi z rečmi, ki bi jih sicer zavrnili. Pregovor se lahko uporablja tudi v neposredni povezavi s hrano, in sicer v smislu: kdor je zelo lačen, ni izbirčen.

3. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena.

V življenju se nam ponudi le nekaj velikih priložnosti, a še te velikokrat izpustimo, ker smo omahljivi ali ker čakamo na druge priložnosti, za katere ni nujno, da se nam bodo res ponudile. Ta pregovor nas svari, naj nikar ne rečemo ne dobrim priložnostim, zakaj če jih pravočasno ne izkoristimo, se bomo nekega dne še kako tolkli po glavi.

4. En cvet še ne naredi pomladi.

Ne prenaglimo se, ko sklepamo na takšne ali drugačne zaključke. Šele, ko imamo dovolj razlogov in dokazov za neko trditev, lahko upravičeno verjamemo, da ta trditev zares drži oz. da se bo uresničila.

5. Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona.

Ko sodimo o nekem pripetljaju, je treba poslušati vse zgodbe oz. gledati iz vseh vidikov, da bo naša sodba najbolj pravična. Kdor pri sojenju prisluhne le pričanju enega, ne more soditi nepristransko.

6. Zažgati je lahko, hud ogenj pa pogasiti težko.

Lažje je povzročiti težave, kakor jih popraviti. Preden s svojim nepremišljenim početjem napravimo zmešnjavo ali povzročimo prepir, se je dobro vprašati, ali bomo znali situacijo tudi rešiti, ko se enkrat znajdemo v njej.

7. Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli.

Pregovor lahko razumemo na več načinov; pomeni lahko fizično bolečino, ki je razen nas samih ne more čutiti nihče drug, lahko pa pomeni, da drugi ne morejo vedeti o naših lastnih težavah ali neprijetnostih, če se te ne kažejo navzven.

8. Dober glas seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo.

Ta pesimističen pregovor govori o tem, da se slabe govorice po navadi širijo hitreje in dlje od dobrih vesti. Žal smo ljudje velikokrat privoščljivi, hudoželjni in nepremišljeni, zaradi česar večkrat opravljamo kakor hvalimo.

9. Kdor visoko leta nizko pade.

Ta pregovor nas svari pred (pre)naglim uspehom ob hkratnem pozabljanju svojih začetkov.

10. Obleka ne naredi človeka.

Vsakdo se lahko obleče oz. pretvarja, da je boljši, kakor je v resnici, zato je pomembno, da se pri ocenjevanju ljudi osredotočimo predvsem na njihove pomembne lastnosti (kot sta npr. značaj in znanje) in ne na irelevantne (kot je na primer videz ali obleka).