Marjan Podobnik spet »na konju«

V Sloveniji se je v zadnjih letih ustvaril občutek, kot da sta politika in ljudstvo na dveh različnih bregovih. Zdi se, kot da eno življenje živijo politiki, drugo pa »navadni« državljani. IO SLS je pretekli vikend v Ankaranu izpostavil ravno to perečo problematiko in zastavil cilje, da ne bi bila politika sama sebi namen, ampak izključno v službi slovenskega državljana.

Odkar v parlamentu ni več SLS se stopnjuje nezadovoljstvo ljudstva

Nezadovoljstvo nad slovensko politiko se je še posebej razmahnilo v zadnjem desetletju, kar se kaže v nizki volilni udeležbi, ki praviloma ni večja od polovice volilnih upravičencev. Zdi se, da je razlog temu tudi dejstvo, da je leta 2014 izpadla iz parlamenta Slovenska ljudska stranka, katera že s svojim imenom izpričuje, da je njeno glavno poslanstvo biti v službi ljudi.

Poslanstvo politike je v tem, da je raznolika in, da se različni ljudje, z različnimi nazori in prepričanji znajo dogovarjati in dogovoriti, kakšna bo politična usmeritev države v dobrobit naroda, ki je ključni »element« obstoja vsake države. SLS je bila od vsega začetka parlamentarne demokracije tista, ki je združevala različne politične opcije, katere v Sloveniji v glavnem imenujemo levi in desni politični pol.

Politika »novih obrazov« je zameglila slovenski politični prostor

Slovenski politični kompas je začel izgubljati svojo pravo smer s forsiranjem politike, ki naj bi jo predstavljali »novi obrazi«. Ne glede na to, da je za vsako delovno mesto dobrodošlih čim več delovnih izkušenj, je postalo pravilo za politiko ravno obratno – Manj, kot si izkušen, na več glasov lahko računaš na volitvah.

To se je zgodilo ravno na volitvah 2014, ko je popolni politični »analfabet«, Miro Cerar, s svojo stranko, ki jo je ustanovil mesec dni pred volitvami, osvojila 36 sedežev v parlamentu. Lahko rečemo, da je pri tem visoko politično ceno plačala SLS, saj je velik del njenih volivcev podprl SMC.

Prav tako je, leta 2018, čez noč nastala Lista Marjana Šarca, ki je bila sicer na volitvah drugo uvrščena stranka. Zaradi trdovratnega kljubovanja politične levice, zmagovalni stranki SDS, je Marjan Šarec uspel sestaviti vlado, katera je po letu in pol doživela klavrn konec. »Novi obraz«, Miro Cerar je že končal na smetišču zgodovine, medtem ko je to za Marjana Šarca, verjetno le še vprašanje časa.

Zaupamo lahko ljudem, ki so v preteklosti že upravičili naše zaupanje

Ljudska modrost pravi, da se ljudje učimo na napakah. Zato omenjene politične zdrse nikakor ne smemo jemati kot tragične, ampak ravno nasprotno, iz njih lahko potegnemo poučno lekcijo za prihodnost.

Glede na to, da so »novi obrazi« povzročili stagnacijo in celo nazadovanje slovenske države, smo lahko še bolj prepričani, da lahko zaupamo predvsem ljudem, ki imajo dobre politične izkušnje, še posebej izkušnje povezovanja in predvsem z občutkom za preprostega človeka.

Pri SLS je od vsega začetka njenega obstoja dejavno aktiven Marjan Podobnik. Ko je, leta 1992, prevzel njeno vodenje, je imela po volitvah, leta 1996, 19 poslancev. Za SLS je volila ena petina tistih, ki so prišli na volišča. Po volitvah je SLS šla v koalicijo z Liberalno demokratko stranko, Janeza Drnovška.

Marjan Podobnik je z SLS lahko v Drnovškovi vladi še nadgradil povezovalno politiko, ki jo je odigral v obdobju obstoja Demosa. Tu ni šlo več samo za povezovanje znotraj podobnega političnega spektra, ampak za povezovanje tako na levici, kot na desnici. Za drugo polovico 90. let prejšnjega stoletja lahko rečemo, da je bila najmanj obarvana z ideološkimi spori, saj je bila v ospredju blaginja slovenskega naroda.

Marjan Podobnik je politik povezovanja in poslušanja

Ravno vrzel, ki je nastala z izpadom SLS iz parlamenta, je pripomogla, da so ideološki spori zopet potisnili v ozadje zavzemanje za blaginjo slovenskih državljanov.

SLS je leta 2018 spoznala, da lahko gradi svojo prihodnost izključno s tistimi, ki imajo dolgoletne izkušnje na slovenskem političnem parketu. Tako je vodenje zopet prevzel Marjan Podobnik, ki se je v strankino zgodovino zapisal kot politik, ki je zmožen povezovanja z vsemi političnimi opcijami in da je  hkrati tisti, ki zna slišati ter tudi upoštevati glas ljudstva.

Politični cilji se lahko uresničujejo s podporo volivcev

IO SLS v Ankaranu je izpostavil nekaj prioritetnih ciljev: Slišati in upoštevati ljudstvo, izkoristiti članstvo v Evropski uniji, predvsem s črpanjem evropskih sredstev, reševanje problematike okolja, in spopadanje z migrantsko problematiko.

Omenjene cilje bomo lahko uspešno uresničevali samo, če bomo slovenski volivci zopet zaupali ljudem, ki imajo politične izkušnje in so to dokazali že s svojim dosedanjim delom. Lahko rečemo, da je Slovenija že bila »na konju«, ko je SLS, pod vodstvom Marjana Podobnika, v 90. letih prejšnjega stoletja, bila pomemben udeleženec na slovenskem političnem prizorišču.

Povezovalna politika bo pripeljala »na konja« slovenske državljane

Od leta 2018, ko je Marjan Podobnik zopet prevzel vodstvo SLS, stranka zopet pridobiva ponovno zaupanje ljudstva, kar se je že pokazalo na zadnjih volitvah v evropski parlament.

Povezovalna politika, ki je v ospredju programa SLS, ne pomeni samo, da je »na konju« samo SLS in njen predsednik, ampak da bodo »na konju« tudi slovenski državljani, v kolikor bodo na prihodnjih volitvah zaupali glas SLS in njeni povezovalni politiki.