Kostanj je sadno drevo iz vrste listavcev Castanea, nekateri posamezniki pa ga uvrščajo celo med suho sadje. Vendar ima kostanj v primerjavi z oreški kot so orehi, lešniki in mandlji nizko vsebnost maščob. Kostanj ima nekatere prehranske lastnosti, podobne žitaricam. Čeprav ne vsebuje glutena, ima visoko vsebnost sladkorjev, zlasti škroba.
Kostanj je bogat z vlakninami, pa tudi z mineralnimi solmi vključno s kalijem, fosforjem in majhnimi količinami železa. Prav tako vsebuje vitamina B2 in E. Pomembno je vedeti, da se kostanj po energiji in hranilnih lastnostih razlikuje od preostale skupine svežega sadja.
Preberite še:
Cviček je nedvomno edinstveno in najbolj poznano slovensko vino
Kostanj je edinstven sadež. Ta sadež je najpogostejši v Aziji, čeprav je že stoletja povezan tudi s tradicionalno italijansko kuhinjo. Kostanj cenijo zaradi značilnega okusa in vsestranskosti, s katero ga lahko uživamo: kuhanega, praženega in posušenega ali v obliki marmelade ali moke. Kostanj je tudi odlični vir vitaminov in mineralov kot so mangan, molibden, baker in magnezij.
Vir slike: Markus Spiske, Pexels
Katere so glavne razlike med kuhanim in pečenim kostanjem?
Kuhan kostanj je prebavljiv bolje kot pečen kostanj. Strokovnjaki pravijo, da se zmotno domneva, da kuhani kostanj vsebuje manj kalorij kot pečen kostanj zaradi vsebnosti vode. Običajno je na 100 gramov kuhanega kostanja 120 kalorij in na 100 gramov praženega kostanja 190 kalorij. Kuhan kostanj, če ga merimo z enako težo, vsebuje manj kalorij, vendar je vse odvisno od količine vode, ki jo med kuhanjem izgubimo ali jo sadež vsrka.
Kakšne so zdravstvene koristi kostanja?
Za razliko od večine drugih oreškov kostanj vsebuje malo beljakovin ali maščob in v glavnem vsebuje zapletene ogljikove hidrate. To pa ne pomeni, da kostanj skopari z bistvenimi hranili. Oskrbuje namreč z vitamini in minerali, ki koristijo telesu od glave do pete.
Zdravje prebavil – Kostanj namreč znižuje raven holesterola in stabilizira raven sladkorja v krvi. Zmanjšuje tudi tveganje za zaprtje in črevesne zaplete, kot je divertikuloza. Samo 10 praženih kostanjev vsebuje 17% priporočenega dnevnega vnosa vlaknin, kar je velik plus, saj večina od nas v dnevu ne vnese dovolj vlaknin. Američani v povprečju pojedo približno 16 gramov vlaknin na dan, kar je polovica priporočene dnevne količine, ki znaša od 25 do 30 gramov. Vlaknine v rastlinskih živilih, kot so oreški, lahko pomagajo ohranjati zdravje prebavil, znižujejo raven LDL ali »slabega« holesterola in prispevajo k zdravi teži, tako da vas napolnijo in ste dlje časa siti.
Možganska funkcija – Kostanj prav tako povečuje možgansko funkcijo, saj vsebuje v maščobah topne B vitamine, ki spodbujajo zdravo kožo, proizvajajo rdeče krvne celice in izboljšujejo delovanje možganov.
Energija – Kostanj vsebuje tudi velike količine ogljikovih hidratov, ki so potrebni za kratkotrajno in dolgoročno energijo. Medtem ko mandlji in arašidi vsebujejo beljakovine, kostanj vsebuje pretežno zapletene ogljikove hidrate, ki jih telo počasi prebavi za stabilen vir energije. Hrana z visoko vsebnostjo vlaknin in kompleksnih ogljikovih hidratov ima tudi manj neposreden učinek na krvni sladkor in zmanjšuje potencialne skoke.
Delovanje živčnega sistema – Ob vseh koristih pa kostanj pomaga tudi pri delovanju živčnega sistema.
Bolj močne kosti – Še ena zdravstvena korist uživanja kostanja so močnejše kosti. Ta sadež namreč vsebuje baker, ki je mineral v sledovih in povečuje trdnost kosti in krepi imunski sistem. Tako kot vitamin C tudi baker podpira zdravje krvnih žil, živcev, imunskega sistema in kosti ter pomaga pri absorpciji železa. Približno 10 praženih kostanjev da 21% priporočene dnevne količine bakra
Zmanjšano tveganje za razvoj bolezni – Ob uživanju kostanja se zagotovi zmanjšano tveganje za razvoj bolezni, saj kostanj vsebuje vitamin C in mangan, ki je mineral v sledovih, ki se bori proti prostim radikalom v telesu in zmanjšuje tveganje za bolezni srca in razvoj raka. Prav tako igra ključno vlogo v procesu staranja in pomaga preprečevati strjevanje krvi. Čeprav je vitamin C bolj znan po krepitvi imunskega sistema, dejansko podpira tvorjenje krvnih žil, hrustanca, mišic in kolagena v telesu. Vitamin C je antioksidant in zato tudi ščiti celice v telesu pred škodljivimi učinki prostih radikalov in pomaga pri absorpciji in shranjevanju železa.
Kostanj pa ne vsebujejo glutena in je v veliko korist bolnikom s celiakijo – bolezen prebavil, ki vznemirja tanko črevo.
Položaj in zdravstveno stanje vsakega posameznika je drugačno, zato se je pomembno posvetovati z zdravnikom. Obstajajo pa nekatere bolezni ali motnje, pri katerih je uživanje kostanja kontraindicirano. Takšne motnje vključujejo diabetes zaradi visoke vsebnosti sladkorja v kostanju.
Vir slike: Francesco Paggiaro, Pexels
Kako kostanj vključiti v svojo prehrano
Medtem ko kostanj vsebuje manj maščob in beljakovin v primerjavi z drugimi drevesnimi oreščki in stročnicami, je enostavna sestavina, ki je prav tako hranljiva in razmeroma nizko kalorična. Odličen je za mletje v moko, za zamenjavo s krutoni v solatah, za dodatek v juhe, enolončnice in prepražene ocvrtke ali za samostojen prigrizek.
Za najboljše koristi se priporoča, da preskočite sladkane kostanjeve kaše ali kozarce napolnjene s sirupom in izberite predhodno kuhane vrste brez dodanih sestavin. Lahko pa jih kupite sveže in poskusite sami pražiti ali kuhati.
Poleg tradicionalnih solat, nadevov in juh se kostanj dobro ujema z vsemi vašimi najljubšimi jesenskimi in zimskimi okusi, vključno z jabolki, zeljem, brstičnim ohrovtom, puranom, svinjino, žajbljem, timijanom in gobami.
Powered by Contextual Related Posts
