Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Naši predniki so se v septembrskih dneh leta 1920 ukvarjali s požari v Dravljah, vprašanju o nadzoru nad šolniki ter o precej nedobrodošli novosti na področju političnega življenja. Slovenec je leta 1920 razkril, zakaj se ljubljanski gasilci požara niso lotili na najustreznejši način, zaradi česa se pritožujejo liberalni učitelji in kakšne so namere centralne vlade, ki se skrivajo za imenom »ukaz-zakon«.

Preberite tudi:

Ko smo enotni, nismo hlapci

Novi vladni ukrepi, ki nas čakajo v prihodnjih dneh

Ljubljanski gasilci niso bili pripravljeni na požar v Dravljah

V nedeljo, 5. 9. 2020, je Slovenec izčrpno poročal o četrtkovem požaru v Dravljah. Ob izbruhu usodnega ognja je ljubljanske gasilce doletela naloga, da hitro in brez odlašanja rešijo, kar se še pač da izpuliti iz plamenečih rok požara.

Vsaka minuta je bila važna, namreč škoda naj bi se povečevala z neznansko naglico. Tedaj se je pripetil nepričakovan dogodek: konji in hlapci, vsi del društva ljubljanskih gasilcev, ki bi morali biti neprestano pripravljeni na tovrstne akcije, v času nezgode niso bili na svojem mestu, zaradi česar so požar ukrotili dokaj nespretno in počasi.

Slovenec je omenil, da nekdanji načelnik društva g. Turk, ki v zameno za skrb za konje prejema 56.000 kron občinskega denarja letno, uporabljal te konje v svoje zasebne namene. Tudi četrtkova nedosegljivost gasilskih konjev naj bi bila posledica njihove zaposlitve v druge namene. Požar v Dravljah se je medtem bliskovito širil.

Gasilci so prispeli na kraj dogodka pol ure prepozno, ko je bila škoda neznatna. Drugi listi so naslednjega dne pisali, da so bili konji in hlapci g. Turka pravočasno na voljo. Čakati je bilo treba le toliko, da so se iz svojih stanovanj zbrali neobhodno potrebni gasilci, ki so se na vest, da gori, nemudoma podali v Mestni dom.

Županov namestnik, dr. Zarnik, je dodal, da je prišlo do največjih zamud zaradi slabega alarmnega sistema. »Zakaj se mestna občina ne pobriga za to, da bi bili gasilci alarmirani tako, kot se spodobi, in kot je bilo že pred vojno uvedeno, namreč z alarmnim strelom. Zakaj se alarmirajo gasilci z tistim brenkanjem plat-zvona, ki ga malokdo sliši, najmanj pa gasilci, katerih pretežna večina sestoji menda iz tovarniških delavcev. To je tudi potem vzrok, da ta večina za požar največkrat niti ne ve.« Poudaril je, da je ljubljansko gasilsko društvo slabo opremljeno, slabše od mariborskega, ki ima 3 avtomobile in 6 parov konj za gasilne namene, »toda g. Turk kot načelnik in obenem lastnik konj v Mestnem domu ni imel nič bolj pametnega dela, kot da je tekel na vojaško upravo in je te avtomobile — odklonil — v imenu društva, češ, da je bencin predrag,« so pisali ostali takratni mediji. Slovenec pa je dodal: 56.000 kron, ki jih dobiva od mestne občine za konje, prav gotovo ne bi veljalo porabiti za bencin za gasilne namene.

»Samo eno je: verska ali brezverska šola!«

14. septembra 2020 je Slovenec izrazil globoko ogorčenje nad zadnjo številko učiteljskega glasila »Učiteljski Tovariš« in zapisal, da je »prekosila v papirnatem junaštvu vse dosedanje.«

Glasilo protiverskega učiteljstva je vsebovalo jezno nestrinjanje v zvezi z imenovanjem šolskih nadzornikov in svoje pristaše pozivalo k uporu, da zapustijo šolske prostore, če jih bodo prišli nadzorovat imenovani nadzorniki.

Slovenec je zapisal, da zdaj več ne gre za vprašanje nadzornikov, temveč za vprašanje, ali bo v šolstvu vladal terorizem in balkanizem brezverske in protiljudske vrste ali bo ljudstvo ohranilo pravice samoodločbe v šolstvu. Z opominom na nadzornika Flereta in Gangija, ki sta leto dni prej izločila versko vzgojo iz učnega načrta, je Slovenec zapisal, da imajo katoliški možje večjo pravico, da organizirajo protest šolske mladine in katoliških staršev po tistih šolah, ki jih nadzirajo šolski nadzorniki, kakor »Učiteljski Tovariš«, ki organizira protest liberalnih učiteljev.

Slovenec je apeliral na tedanje poslance in jih pozval, naj raje nemudoma zapustijo beograjsko vlado, kakor prepustijo slovensko šolstvo in mladino neodgovornim voditeljem.

»V pouku in vzgoji ni nobenega kompromisa in dvanajsta ura bije, da se v Sloveniji postavi teroristične elemente med liberalnim učiteljstvom na mesto, kamor spadajo,« je pisal Slovenec. »Samo eno je: verska ali brezverska šola! Na noge katoliško ljudstvo za svoje pravice!«

»Ukaz-zakon« grozi demokraciji

Centralna vlada si je prizadevala v politično življenje uvesti novo posebnost, imenovano »ukaz-zakon«. Kar pomeni, da bi namesto narodnega predstavništva vlada, kar sama ustvarjala zakone in jih po svoji volji uveljavljala. »Naša prebrisana vlada hoče sedaj od ljudskega zastopa kar dovoljenje, da sme njegove pravice po potrebi kršiti,« je komentiral Slovenec v številki 17. septembra 2020.

Mnenje časopisa je bilo, da je naivno misliti, da se bo našel parlament, ki bi predal svoj vpliv, ves svoj pomen in svojo moč deseterici ministrov. Ljudski zastopnik ni imel niti te pravice, da bi svojo moč, ki so mu jo zaupale široke ljudske plasti, izročil vladi.

Bistvena naloga parlamenta je, da nadzira vlado in ministre ter jim »gleda pod prste«, in ne da jim izroči pravice, a »naša vlada hoče v najvažnejših in najpomembnejših vprašanjih našega javnega življenja odločevati z ukazi,« so zapisali v Slovencu.

Zadeve, pri katerih bi moralo ljudstvo preko svojih zastopnikov svobodno izražati svojo voljo, potrebe in koristi, je vlada želela utišati. Pisci Slovenca so izpostavili, kako ironično je, da hočejo »ukaz-zakon« vpeljati v »utrditev narodnega jedinstva« in v »prospeh našega demokratičnega napredka,« stranke, ki se potegujejo za uveljavitev »ukaza-zakona«, pa se imenujejo »demokratske« državotvorne stranke.

Prispevek so zaključili s pripombo: »Kakor imamo avtonomijo v zdravem smislu, tako imamo pač tudi demokratizem v zdravem smislu te besede.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice