Preživnina iz preživninskega slada tudi do 26. leta

Preživnina je dolžnost v finančni obliki, namenjena družinskemu članu, ki se sam ne zmore preživljati. Je pa tudi predmet največjih sporov na sodišču med bivšima partnerjema.

Kot že omenjeno, je preživnina največkrat največje jabolko spora, ko se par razide. Pa ni važno, ali gre za preživnino za otroka ali odraslo osebo. Za določitev otroškega dodatka in ostalih socialnih transferjev pa je nujno potrebno, da je preživnina tako ali drugače urejena. Kako visok naj bi bil, pa je stvar dogovora. Povprečna preživnina v Sloveniji znaša 135,53 evra. Razpon le-te je od nekaj deset evrov pa vse do 1713,60 evra, ki je bila sodno določena.

Preberite tudi:

Preživnina je zame kazen

Ko ločitev postane vojna

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji do preživnine upravičenih 69.946 otrok, hkrati pa je 3141 otrok upravičenih do preživnine iz t. i. preživninskega sklada.

Kdo in zakaj je sploh upravičen do preživnine?

Preživnina se običajno določi za otroka, ki ne živi več z enim ali obema staršema.

Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se sporazumejo o preživljanju skupnih otrok. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Če se starši ne sporazumejo o preživljanju skupnih otrok, odloči o tem sodišče. V vsakem primeru je korist otroka glavno vodilo pri odločitvi o preživljanju otrok oziroma pri odmeri preživnine. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

Družinski zakonik določa, da morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti. Vendar pa po polnoletnosti obstaja dolžnosti preživljanja ob pogoju rednega šolanja oziroma študija, poleg tega upravičenec ne sme biti zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb.

Preživljanje je tudi omejeno do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti oziroma le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Obveznost preživljanja traja najdlje do upravičenčevega dopolnjenega 26. leta starosti.

Do včeraj je zakon določal, da so otroci, ki so preživnino dobivali iz preživninskega sklada, do nje upravičeni le do 18. leta. S 76 glasovi za in enim proti so poslanci včeraj podprli Novelo zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu, ki določa, da se izenači položaj otrok, ki dobivajo preživnino od enega od staršev, in tistih, ki prejemajo nadomestilo iz preživninskega sklada. Tako bodo prejemniki slednjega upravičeni do nje prav tako do 26. leta.

Kdo je upravičen do preživnine iz preživninskega sklada in višina le te

Plačevanje preživnine za marsikoga pomeni kazen ali jo celo pogojuje s številom obiskov. A vendar je preživnina namenjena otrokom in njena višina ni takšna, da bi si lahko starš, ki jo za otroka prejema, privoščil luksuz.

Še vedno se nekateri odločijo, da je ni sile na svetu, ki bi mu določala, da bo plačeval preživnino. Pri tem niso izjeme ne ženske ne moški. Nekateri je ne plačujejo, ker preprosto nimajo denarja. V vsakem primeru pa, če preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, lahko otrok pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavlja pravico do nadomestila preživnine.

Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine le, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece.

Višina nadomestila preživnine trenutno znaša:

• za otroka do 6. leta starosti 76,07 evra
• za otroka od 6. do 14. leta starosti 83,66 evra,
• za otroka nad 14. letom starosti 98,88 evra.

Kako visoka pa bi morala biti preživnina?

Višina preživnine je tudi svojstven izziv. Pri določanju le-te so neke smernice, ki določajo, kako naj bi se določila višina preživnine, ki naj bi zagotavljala, da se otroku omogoči neko dostojno življenje.

Žal pa je v tej določitvi otrok le kos mesa, ki se ga ovrednoti na nek znesek in potem se kot na tržnici pogaja, kdo bo dal več zanj. Če je bilo pred ločitvijo čisto normalno, da otrok hodi na tisoč in eno dejavnost, ima določeno znamko oblačila ter je hrano višje kakovosti, praznuje rojstne dneve, hodi na morje itd., se po razhodu staršev zdi, da do teh »ugodnosti« sploh ni več upravičen, ker to je nadstandard in si ga lahko privoščijo le tisti, ki imajo več.

Dolžnost obeh staršev je, da poskrbita za otroka, žal pa se prevečkrat zgodi, da so vsi stroški na plečih »skrbnika«, katerega nihče nikdar ne vpraša, ali zmore, le otrok mora biti oblečen, sit in imeti vso ustrezno opremo za vrtec/šolo.

Hkrati pa je ob tem treba poudariti, da starš, ki mu je jasno, da je starš, bo vedno poskrbel za svojega otroka in bo zanj preživnina le eden izmed dohodkov in se nikakor ne bo ustavil samo pri tem. Starš, ki nikoli ni znal biti starš, pa bo iskal izgovore, hkrati pa vsakokrat, ko otrok ne bo imel vsega najboljšega, vlagal tožbe zaradi zanemarjanja otroka.

A če skušamo nekako ovrednotiti »kos mesa« v evrih in dobrinah, ki jih mora imeti, če je v šoli, na grobo na mesečni ravni:

OSNOVNI STROŠKI (mesec)

• Hrana 80 – 150 evrov (mesečno);
• Najemnina, ogrevanje, elektrika … 50 – 180 evrov (mesečno);
• Kozmetika, prašek, mehčalec … 50 – 80 evrov (mesečno);
• Obleka in obutev: 50 – 180 evrov (mesečno);
• SKUPAJ: 230 – 590 evrov (mesečno)

OSTALI STROŠKI:

• Šolske potrebščine na začetku leta 50 – 200 evrov (letno), 4,2 – 16,7 evra (mesečno);
• Šolske potrebščine tekom leta 10 – 30 evrov (mesečno);
• Šolski izleti in šole v naravi 10 – 60 evrov (mesečno);
• Dejavnosti 20 – 150 evrov (mesečno);
• Rojstni dnevi, zabave 10 – 30 evrov (mesečno);
• Izleti, počitnice 20 – 70 evrov (mesečno);
• Zdravila, zdravstveni pripomočki 5 – 20 evrov (mesečno);
• Športna oprema 10 – 30 evrov (mesečno);
• SKUPAJ: 89,2 – 406,7 evra (mesečno).

Po grobi oceni so »stroški« otroka na mesečni ravni med 319,20 evra do nekje 996,70 evra, s predpostavko, da gre za zdrave otroke, ki ne odstopajo bistveno od povprečja, nimajo nobenih dodatnih zdravil, dejavnosti, sposobnosti itd.

Torej za otroke, ki so v tisti zlati sredini. In ta znesek naj bi si starša razdelila med seboj, po lastnih zmožnostih. Temu znesku potem odštejemo znesek otroškega dodatka, pa recimo, da le-ta znaša 78,70 evra, kolikor znaša povprečen otroški dodatek na otroka v Sloveniji. Torej bi morale povprečne preživnine znašati med 115,75 evra in 459 evrov. Teoretično, praksa je tu ponovno področje zase.

Težko je opredeliti, kolikšna je dejanska višina, ki bi bila zadostna, saj pri otrocih denar čudežno izginja. Prepričana pa sem, da če se posameznik zaveda, da je starš, bo za svojega otroka naredil tisto, kar je zanj najboljše, ne glede na odnos z bivšim partnerjem. Vse ostalo so samo izgovori. Ker če je volja, se najde pot, če te ni, pa izgovor.