5G v Sloveniji po navodilih EU
Ljudje se po svoji naravi bojimo tistega, česar ne poznamo dobro, in običajno smo potem na tistem področju veliko bolj dovzetni za teorije zarot. 5G je hkrati preprosta in kompleksna tehnologija, ki pa ima velik spekter za manipulacijo in razne teorije zarot.
Tehnologijo 5G že kar nekaj časa spremljajo strah, nelagodje in nasprotovanje določenih skupin in civilnih pobud, ki se kot gobe po dežju množijo na družbenih omrežjih. Večina teh pobud in nestrinjanj temelji na napačnih predstavah in so v nasprotju z vsemi fizikalnimi zakonitostmi.
Goreči nasprotniki 5G trdijo, da višje frekvence pomenijo večjo nevarnost, da bo v zraku več energije in da bo sevanje močnejše. Vendar fizikalni zakoni dokazujejo, da ne bo razlik. Radijski valovi na elektromagnetnem spektru tja do infrardeče svetlobe so del neionizirajočega valovanja. Ti valovi nimajo dovolj energije, da bi iz orbite atoma izbili elektron, ionizirali molekulo ali okvarili verigo DNK. Imajo pa zadosti energije, da premaknejo atom ali ga prisilijo v nihanje. S tega vidika 5G ni nič drugačen od druge, tretje in četrte generacije mobilne telefonije.
Preberite tudi:
Valovanje na višjih frekvencah ne prodre tako daleč kot tisto na nižjih, zato se pri človeškem telesu ustavi, še preden bi šlo v podkožno tkivo, kaj šele v kosti in kam naprej.
A da bodo teoretiki zarot, ki menijo, da bo 5G uničilo človeštvo, bolj mirni, so na vladi sprejeli sklep o ukrepih za manjše tveganje v omrežjih 5G.
Sprejet sklep o ukrepih za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G
Vlada je včeraj na 98. dopisni seji sprejela sklep o ukrepih za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G. Evropska komisija je že konec januarja 2020 na osnovi v EU usklajene ocene kibernetskih tveganj v omrežjih 5G pripravila nabor orodij EU za kibernetsko varnost tehnologije 5G, ki pa jih mora vsaka država članica implementirati na nacionalni ravni.
Vir slike: Pixabay
V Sloveniji je nosilec sektorja kritične infrastrukture na področju informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov Ministrstvo za javno upravo (MJU). Koordinacijo implementacije ukrepov iz 5G je prevzela Uprava za informacijsko varnost (URSIV). V delovni skupini za implementacijo ukrepov poleg predstavnikov URSIV sodelujejo tudi predstavniki Ministrstva za obrambo, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za javno upravo, SOVA, Urada za varovanje tajnih podatkov in Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki so sodelovali tudi že pri pripravi Nacionalne ocene kibernetskih tveganj v omrežjih 5G.
5G Toolbox EU vsebuje tehnične ukrepe za krepitev varnosti omrežij in opreme 5G z zmanjševanjem tveganj. Tveganja naj bi izhajala iz tehnologije, postopkov in človeških ter fizičnih dejavnikov in pa strateških ukrepov, ki zadevajo krepitev regulativnih pooblastil organov, da lahko podrobno pregledajo nabavo in uvedbo omrežja. V ospredju so vsekakor posebni ukrepi za reševanje tveganj v zvezi z netehničnimi šibkimi točkami ter možne pobude za spodbujanje trajnostne in raznolike dobavne in vrednostne verige tehnologije 5G, v izogib sistemskim tveganjem dolgoročne odvisnosti.
Da bi bila situacija v Sloveniji na področju 5G jasna, so pri analizi stanja v omrežjih prek AKOS sodelovali tudi operaterji elektronskih komunikacij: Telekom Slovenije, A1, Telemach in T-2.
Ob tem je treba povedati, da je 5G Toolbox večinoma v domeni operaterjev mobilnih omrežij in bodo zajeti v splošnem aktu AKOS, večina strateških ukrepov pa je v domeni organov na nacionalni ravni in na ravni EU.
Po mnenju vlade trenutna ureditev področja elektronskih komunikacij, v katero spadajo omrežja 5G, regulatorju področja AKOS ne daje podlage za nalaganje dodatnih varnostnih zahtev operaterjem glede zagotavljanja kibernetske varnosti.
MJU sklep, ki implementira 5G Toolbox, nalaga v predlog zakona, ki ureja elektronske komunikacije, med drugim vključi dodatna pooblastila regulatorju področja elektronskih komunikacij oziroma organu, pristojnemu za informacijsko varnost; za nalaganje zahtev operaterjem, lahko tudi predhodnih, za zagotavljanje kibernetske varnosti v mobilnih komunikacijskih omrežjih.
AKOS pa dodaja, da v podzakonski akt s področja varnosti vključi tudi zahteve operaterjem glede zagotavljanja raznolikosti dobaviteljev na ravni posameznih operaterjev in na nacionalni ravni, da v javni razpis za podelitev radiofrekvenčnega spektra, ki omogoča delovanje omrežij 5G, zaradi nacionalne varnosti vključi vsaj minimalne varnostne zahteve.
Vir slike: Pixabay
Zakaj sploh imeti 5G?
Glede na to, da živimo v svetu, kjer je tempo življenja postal prehiter, je nekako logično, da bo tudi tehnologija postala hitrejša, boljša in odzivnejša. Ne samo za domnevno organe pregona ali tiste, ki nas bi lahko nadzirali, ampak za vse nas.
Za komunikacijo med napravami bo peta generacija prinesla kar nekaj prednosti. Omrežja bodo precej bolj robustna, delovala bodo na večjem obsegu frekvenc in tako ponujala večje kapacitete ali večje hitrosti (ali oboje). Omogočala bodo ločene komunikacijske poti za povezovanje naprav z napravami in za potrebe domačih uporabnikov, tudi odzivnejša bodo.
Za marsikatero povezano tipalo, kamero, stikalo ali kaj drugega je pomembno čim daljše, večletno trajanje baterije. Tudi glede tega bo 5G prinesel napredek. Hkrati pa bo ta tehnologija omogočala, da si bodo naprave podatke med seboj sporočale brez vmesnega povezovanja na bazne postaje, komunikacija bo lahko neposredna. Kar bo še posebej pomembno za promet, parkirišča in nasploh primere, ko se bo treba uskladiti hitro, mogoče v nekaj milisekundah.
5G ni takšen bav bav, kot ga želijo prikazati različne civilne iniciative, ampak je nujen in logičen korak v tehnologiji. Včasih je dobro preveriti osnove iz fizike, in ne graditi svojih argumentov na znanstvenofantastičnih filmih.
