Naprej na vsebino

Miha Burger: Je kontrola odločevalcev sploh možna?

Vprašanje je, ali bo kdo od sedanjih ali bodočih odločevalcev (pod bodoče mislim tiste, ki bodo na prihodnjih volitvah poskušali vstopiti čez prag parlamenta) naredil kakšen korak k reševanju najbolj nujne, a istočasno najbolj kompleksne problematike naše družbe, to je, kontrole odločevalcev? Torej, tako rekoč samih sebe, zato je to resnično kompleksen problem.

Čedalje bolj je izrazito dejstvo, da je samo opozicija v parlamentu (kakršnakoli pač po določeni igri oz. preračunavanjih po volitvah nastane) za kontrolo osnovnih odločevalcev, to je, parlamentarne pozicije, premalo, zato ni in ne more biti uspešna v kontroli odločevalcev. Kontrola odločevalca ima namreč predvsem eno funkcijo, in sicer, da le-ta dela čim  bolj prav, čim bolj pravično oziroma čim manj narobe, protizakonito, nepravično. Opoziciji po osnovni logiki ni v interesu, si ne želi, da pozicija dela dobro, saj se ji s tem zmanjšujejo možnosti na prihodnjih volitvah! Še enkrat, opozicija je za kontrolo odločevalca premalo. Tudi tista večna mantra, saj imate na prihodnjih volitvah možnost izvoliti boljše, je premalo, očitno ne izboljšuje stanja. Torej je potrebno še kaj, še kakšen korak k boljši kontroli odločevalcev. Poiskati je treba kakšen dodaten način. Preizkusiti kakšno novo orodje demokracije, samo volitve so očitno premalo.

En poskus novega orodja je kontrola s strani aktivnih državljanov. Tak poskus novega orodja kontrole odločevalcev je bil na primer tudi, ko se nas je  5 aktivnih državljanov usedlo v Okrogli dvorani Cankarjevega doma 1. julija 1993 in smo izvedli argumentacijo o problemu izgradnje avtocest v Sloveniji.

Je danes možno izvesti kakšno podobno argumentacijo? Na tem spletnem portalu je bil izveden en poskus argumentacije (november 2019 – februar 2020) ob primeru Zakona o javnem naročanju. Prinesel je osnovno zahtevo, to je, nujna okrepitev kontrole odločevalcev predvsem s strani aktivnih državljanov. Ta zahteva v kasnejšem toku dogajanja v zvezi s tem zakonom ni dobila praktično nobenega odmeva. Kaj se je dogajalo s samim zakonom junija 2020 v Državnem  zboru, sem opisal v odprtem pismu, objavljenem na tem portalu konec junija – Odprto pismo: Samo sprašujem kot aktivni državljan (mislim, da mi obstoječi sistem to dovoljuje). Na kratko, kot da je vsem odločevalcem, konkretno tako poziciji kot opoziciji, odgovarjalo, da se nič ne zgodi! In se res ni.

Zelo podobno se je dogajalo z Zakonom o sistemskih preiskavah velikih projektov leta 2015. Več kot očitno je bilo, da si tudi sam predlagatelj tega zakona (takratna Cerarjeva vlada) ni želel, da se v tej smeri kaj pametnega zgodi. Kot da je bilo namerno vse zakomplicirano, saj je celo služba za zakonodajo Državnega zbora podala porazno mnenje, da je predlog zakona premalo »jasen, določen« in da bi moral biti predlagatelj »zavezan poznavanju  sistemskih zakonov«. Seveda je tudi opozicija takoj poudarjala, da je predlog poln nedorečenosti in podobno. Zakon je utonil v pozabo. Po petih letih ne duha ne sluha o čem podobnem. Bi bilo kaj narobe oz. nekoristnega, če bi bila kontrola odločevalcev pri velikih javnih projektih malo boljša?

Seveda tudi v omenjenem predlogu Zakona o sistemskih preiskavah velikih projektov ni bilo ne duha ne sluha o kakšni kontroli s strani aktivnih državljanov. Ki bi bila, enako kot pri Zakonu o javnem naročanju, edina efektna! Morda pa lahko na tem portalu spet naredimo poskus argumentacije o taistem  Zakonu o sistemskih preiskavah velikih projektov? Povabimo po eni strani vse sedanje in bodoče odločevalce in strokovnjake s tega področja in po drugi strani vse aktivne državljane, ki jih tema zanima ali zadeva. Pa se morda kaj premakne.

V vsem tridesetletnem obdobju naše demokracije do sedaj je bil edini v funkciji odločevalca, ki je takšne poskuse argumentacije podpiral, Marjan Podobnik, ki je v funkciji podpredsednika vlade omogočil samostojno delovanje skupini aktivnih državljanov (ja, dva sva bila še iz tiste omenjene skupine 5 iz Okrogle dvorane CD), povezanih v skupino Civilna iniciativa za Slovenijo, ki smo predvsem z različnimi oblikami argumentacije izvajali efektno kontrolo oblasti (čeprav je bil Marjan Podobnik takrat, kot rečeno, v funkciji podpredsednika vlade del te iste oblasti).

Miha Burger, aktivni državljan

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice