Modrosti Draga Zavraška: zaklad zdravega življenja

Dandanes je ponovno v ospredju ideja »nazaj k naravi«, saj ljudje vedno znova odkrivajo, kako bogata je narava in kaj vse nam ponuja, čeravno smo v zadnjem času malce na to pozabili. Skozi celotno zgodovino človeškega razvoja pa vse do tehnološke revolucije ter ponovno v zadnjih letih so ljudje sledili naravi ter skušali iz nje črpati navdih za svoje zdravo življenje.
»Za vsako bolezen ena rož’ca raste,« so besede, ob katerih večina pomisli na Kekca in Pehto. A redko kdo se zaveda, kako resnične so. Naše babice so iz roda v rod prenašale modrosti o zdravilnih rožah, zeleh in koreninah. Le malo tega pa se je preneslo na naše generacije. Redko kdo še ve, kdaj se mora katera rož’ca nabirati, še manj, za kaj se uporablja.
Preberite tudi:
Korak med tem, da je nekaj zdravo ali škodljivo, pa je majhen. Narava ima veliko ponuditi, a če ji le želimo prisluhniti. Na kaj vse je treba biti pozoren pri nabiranju darov narave, je v svoji knjigi Dar narave: zaklad zdravega življenja zapisal Drago Zavrašek, mi pa vam bomo predstavili le del njegovega zlata vrednega dela.
Ni vseeno, kdaj in kako sušimo ter nabiramo darove narave
Preden se sploh odpravimo na »lov« po darovih narave, moramo spoštovati to, kar nam daje narava – tako zemljo kot rastline, korenine in sadeže. Nikoli se jih ne sme nabirati na količino, ampak zgolj toliko, kot jih potrebujemo.
Pri nabiranju zdravilnih zelišč je treba te najprej dobro poznati, skrbno nabrati, nato pravilno posušiti in shraniti. Zdravilna zelišča, rože, zeli, korenine je treba sušiti v senci ob rahlem prepihu. Temperatura pa ne sme biti pod deset stopinj Celzija.
Če želite, da bodo darovi narave imeli moč, boste morali le-te sušiti tako, kot so to počeli naši dedki in babice. Zdravilna roža mora obdržati obliko in barvo. Izgubljanje barve pomeni izgubljeno zdravilno vrednost. Najbolje je, da zdravilne zeli pred sušenjem razrežete na pol centimetra. Ne pozabite pa, da je treba zelišča med sušenjem obračati. Zelišča so suha takrat, ko se v roki drobijo.

Posušena, suha zelišča shranite v vrečke iz blaga ali platna in nikakor ne v polivinilaste vrečke, saj tam se le pokvarijo.
Marsikatera »trava« skriva v sebi veliko moč
Pravilno sušeno zelišče je prvi korak k bolj zdravi skrbi za telo. Vse se začne in konča pri zdravju, in če se le malce sprehodimo po bližnjem travniku, gozdu ali parku, lahko tam najdemo marsikatero »travo«, ki nam lahko pomaga ohranjati zdravje.
Naravnih zelišč se ne da gojiti, ker potem niso več naravna, le čas si je treba vzeti in od rane pomladi do pozne jeseni večkrat zaviti v naravo. Veliko nam ima povedati.
Na gorskih poljanah raste naravna zdravilna arnika. Čaj iz arnike deluje pomirjevalno, umiri tako pritisk kot živce ter okrepi imunski sistem. S tinkturo arnike zdravijo rane, pa tudi živino.
Čaj iz belega omela uravna pritisk pa tudi utrip. Zdravi poapnele žile, živce in padavico.
V času prehlada je zdravilen bezgov čaj. Naši dedki in babice so vedno prisegale nanj in na kamilice. Kamilični čaj zdravi tudi kožne bolezni, težave z žolčem, čirom na želodcu, pljuča in dihala.
Za bolezni pljuč, prehlad, ledvice in mehur je primerna lipa, ki pa je koristna tudi za prebavo. Skoraj vsak otroški čaj jo vsebuje.
Čeravno raje marjetice nabiramo v šopek, pa je čaj iz marjetic primeren za zdravljenje pljuč, čisti kri, ledvične in jetrne bolezni. Pomaga pri vnetju črevesja in revmi.
Materino dušico mnogi predstavljajo kot čudežno zdravilo. Res pa čaj pomaga pri uravnavanju utripa srca, želodcu in prebavilih. Prav tako je odlična začimba za prikuhe in pečenke.
Melisa in meta sta sestavni del marsikaterega alkoholnega koktajla in limonade. A moč melisinega čaja je v pomirjanju, tako zdravi tesnobo, živčke, krče, pripomore k mirnejšemu spanju in blažjemu mesečnemu perilu. Metin čaj pa je dober za srčni utrip, pljuča in dihala.

Regrat sicer raje nabiramo za solato, a regratov cvet in korenina sta zdravilna. Njun čaj pomaga zdraviti jetra, sladkorno bolezen, uredi prebavo in čisti kri.
Ognjič, pelin, preslica, rožmarin, šentjanževka, tavžentroža in še bi lahko naštevali so »travce«, ki bistveno pripomorejo k izboljšanju našega zdravja. Čaj ni zgolj za fine gospode, ampak za vse nas, a mora biti pripravljen pravilno.
Za čaj se smejo uporabljati le suha zelišča, ki jih damo v vrelo vodo, pa ne preveč, le dober ščep v liter vode. Pustimo stati do največ 15 minut in precedimo. Takšnega čaja ne sladkamo, le po požirkih ga pijemo čez dan.
Vse, kar je preveč, je škodljivo, tudi čaji iz naravnih zeli. Zato je z darovi narave treba delati skrbno in pazljivo. Ob tem pa upoštevati, da določenih bolezni še tako dobra rož’ca ne pozdravi.