Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti so v Slovencu pisali o jadranskem vprašanju, sumljivih težavah pri transportu hrane v cono A na Koroškem in o problematičnih odnosih v naši vojski.

Konec oktobra 1920: zadeve okrog koroškega plebiscita so končno zaključene, meje določene, a težave, ki jih je prinesla nova razmejitev med conama A in B, so se šele začele.

Preberite tudi:

Nas je koroški plebiscit kaj naučil?

Dejan Židan je Hrvatom podaril Teran

Liga narodov kljub pobudi dr. Pitamica še zmeraj ni začela reševati jadranskega vprašanja, razmere v jugoslovanski vojski so se slabšale, mnogi časopisi pa so jih zamolčali.

Kdo je kriv, da cona A ni prejemala živeža, kakšna je bila resnična morala v tedanji naši vojski in o čem se je jugoslovanski delegat dr. Pitamic pogovarjal na zborovanju združenj za ligo narodov v Milanu?

Zborovanje združenj za ligo narodov v Milanu in jadransko vprašanje

19. oktobra 1920 je Slovenec poročal o zborovanju združenj za ligo narodov, ki je potekalo v Milanu med 12. in 16. oktobrom 1920. Udeležil se ga je tudi zastopnik jugoslovanskega združenja za ligo narodov, univerzitetni profesor dr. Leonid Pitamic ter navedel nekaj predlogov v zvezi z jadranskim vprašanjem, ki jih je Slovenec natančno povzel.

Dr. Pitamic je poudaril, da je jadransko vprašanje važno za ohranitev svetovnega miru in da je v eminentnem mednarodnem interesu, da se končno razreši. Predlagal je, da federacija združenj za ligo narodov predloži svetu Društva narodov, naj ta nemudoma razreši vprašanje Primorja in vzhodne obale Jadranskega morja ter svobode tega morja na tak način, ki bo zagotavljal trajen mir.

Izpostavil je, da je to lahko doseženo zgolj z upoštevanjem želja prebivalstva, ki živi na spornem območju.

Liga narodov je bila pri reševanju mnogih mednarodnih vprašanj neuspešna.
Liga narodov je bila pri reševanju mnogih mednarodnih vprašanj neuspešna.
Vir slike: nationalgeographic.co.uk

A predlogi dr. Pitamica so bili zavrnjeni, nadaljnja razprava o jadranskem vprašanju pa preprečena; komisija je sklenila, da bodo konkretna vprašanja obravnavala drugič, kongres naj se tokrat ukvarja s splošnimi vprašanji, ki se nanašajo na samo delovanje Društva narodov.

Naš delegat je kljub temu dosegel, da je bil njegov predlog natisnjen in priložen zapisniku ter poročilu, ki sta bila nato razposlana vsem združenjem za ligo narodov. Drug predlog jugoslovanskega delegata se je nanašal na evropsko skupno razorožitev; v zvezi s tem je izjavil, da bo naše združenje sprejelo splošno razorožitev le tedaj, če se prej razorožijo Nemčija, Avstrija, Madžarska in Bolgarija – torej nam bližnje države, ki bi utegnile predstavljati hujšo grožnjo, v kolikor bi prišlo do mednarodnih konfliktov.

Težave s prehajanjem živil v coni A

Demokratski listi so poročali, da je bivši delegat v plebiscitni komisiji na Koroškem Jovan Jovanović poročal vladi o zlorabi nekaterih slovenskih oblasti na Koroškem pred plebiscitom in v času, preden je zapustil svoje mesto.

Slovenec je zapisal, da je Koroška glede živil precej pasivna pokrajina, zaradi česar je pokrajinska vlada v Ljubljani predlagala, da se cona A prehranjuje preko odseka za prehrano v Ljubljani. Vlada je predlog sprejela, a bivši delegat Jovanović je ugotovil, je v oskrbo cone A z živili posegla Gospodarska zadruga v Velikovcu in preko prehranjevalnega odseka v Borovljah.

Nadaljnje je izjavil tudi, da je bil ves živež, namenjen našemu ljudstvu v coni A – z vednostjo in celo po naročilu prehranjevalnega odseka v Ljubljani – izvožen v cono B, kjer naj bi jih zaseglo nemško prebivalstvo in si jih prilastilo. Na tak način je bilo siromašno ljudstvo v coni A oropano in prikrajšano za najosnovnejša živila.

Opisana situacija naj bi imela velik vpliv na žalosten izid Koroškega plebiscita.

Razmejitev na Koroškem je prinesla nove težave.
Razmejitev na Koroškem je prinesla nove težave.
Vir slike: rtvslo.si

Na podlagi poročila bivšega delegata Jovanovića je bila iz Beograda poslana posebna preiskovalna komisija, da razišče in razjasni vso zadevo. Slovenec je pripomnil, da je bil za slabo izvažanje kriv kar sam dr. Jovan Jovanović, ki je privolil v odpravo demarkacijske črte, v prost uvoz in izvoz ter v umik straže in orožnikov iz ozemlja, njegov napad na prehranjevalni odsek v Ljubljani pa je le njegova taktika, s katero želi odvrniti pozornost javnosti od njegove politike, ki je resnično pripomogla k izgubi Koroške.

Proti militarizmu

Slovenec je objavil članek o »neizmerni škodi, ki jo dela našemu ujedinjenju brezzmiselno početje militarizma.« Časnikar Jutro je na omenjeni članek odgovoril, da je naša armada največja moralična sila Jugoslavije oziroma glavni steber našega mednarodnega ugleda z naslednjimi besedami: »Z gnusom mora vsak pošten narodni človek opazovati početje stranke, ki s psovanjem na našo narodno vojsko spodkopuje zadnjo avtoriteto države.«

Slovenec je v zvezi s tem zastavil dve vprašanji, ki sta postavili resnične razmere v vojski pod velik vprašaj: se z uvajanjem batin, s pretepanjem moštva in stopnjujočimi se nečlovečnostmi naša »največja moralična sila« veča ali manjša? Ali se z dejanji, ki ubijajo vse veselje do vojaškega stanu ter vzbujajo pri ljudstvu sovraštvo do narodne vojske, omenjeni »steber našega mednarodnega ugleda« krepi ali podira?

Slovenčeva teza se je glasila, da časopis Jutro in drugi časnikarji, ki zagovarjajo vso nečlovečnost militarizma in prispevajo k napetosti v vojski, namesto da bi take odnose kritizirali in jih skušali odpraviti, v resnici ne prispevajo k utrditvi ljudske obrambne sile, temveč dajejo potuho resničnim razmeram v njej.

Posebej je opozoril na naše vojake, ki so pri delu morali po deset ur stali v mrzli vodi in s tem škoditi lastnemu zdravju, in vprašal, ali res lahko pričakujemo, da jim bodo prazne vojaške fraze o »narodnem edinstvu« obudile izgubljeno ljubezen do vojske. Zapisal je, da je najpomembneje, da se z njimi prične ravnati »človeško, pošteno in pravično, kar je podlaga vse discipline, vsega reda in vse moči vsake vojske,« dolžnost slovenskega časopisja pa je razkriti – in ne zamolčati –  vse slabše stanje v vojski.

Razmere v vojski so bile drugačne, kot jih je prikazovala večina medijev.
Razmere v vojski so bile drugačne, kot jih je prikazovala večina medijev.
Vir slike: rtvslo.si

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice