Matjaž Han: »Izvolitev Fajonove sem pričakoval«

Z Matjažem Hanom, enim najvidnejših predstavnikov stranke SD, smo se pogovarjali o novem vodstvu stranke, lokalni politiki, podjetništvu, davkih in še marsičem.

Ste vodja poslanske skupine SD. Pred kratkim je stranka dokončno zamenjala vodstvo. Kako ocenjujete uspešnost kongresa, konkuriranje med obema kandidatoma ter končni izid volitev?

Če se najprej dotakneva kongresa, moram reči, da je šlo za izredno zahteven projekt. Vendarle je bil to prvi takšen projekt v slovenskem političnem prostoru zaradi zdravstvene krize; imeli smo digitalni kongres, in če se izrazim po domače, to ni bila mala malica. Zelo sem zadovoljen, da smo kongres uspešno izpeljali na ta način. Zavedam se, da imamo v stranki tudi relativno veliko število starejših članov in da so digitalne vsebine bližje mladim. Pa vendarle smo se z veliko dela in dobro pripravo izkazali, dogodek je bil izpeljan na vrhunskem nivoju, kar nam priznavajo tudi ljudje izven stranke. Ob tej priložnosti bi se zahvalil naši izvrstni ekipi v stranki, ki je večji del priprav in izvedbe kongresa opravila sama. 

Kar pa se tiče naše stranke in izvolitve nove predsednice, sem takšen rezultat pričakoval. Zadovoljen sem, da je bila Tanja izvoljena za predsednico stranke. Ob tem pa moram reči, da je Jani Prednik odprl prave teme, bil je dober kandidat in verjamem, da njegov čas še prihaja.

Po kongresu smo se konsolidirali. Soočili  smo se s težavami, ki jih ima stranka. Zdi se mi prav, da smo pri tem zelo iskreni in jasni in pred javnostjo ne skrivamo ničesar. Sedaj imamo novo vodstvo, nov del predsedstva in novo podpredsednico, tako da smo pripravljeni na nove izzive. V stranki ni nobenih zamer in glede tega sem zadovoljen.

Kako bo novo vodstvo zaznamovalo usmeritev stranke v prihodnje? Se bo pozicija stranke spremenila ali se bo utrdila na sedanjem mestu? Katera področja delovanja bodo za vašo stranko prednostna?

Naša stranka ima skozi vrsto let delovanja svoje jasne programske smernice in svoje vrednote, za katerimi stojimo, tako po ideološki kot po izvedbeni plati. Zavedati pa se moramo, da prihajajo drugačni časi. Zadel nas je covid in prioritete se zelo spreminjajo. V svetu, Evropi in seveda tudi v Sloveniji se je zdravstvena, socialna in ekonomska slika zelo spremenila. To od vseh strank, tudi naše, terja razmislek, kako naprej, da bomo sposobni odgovarjati na realne probleme ljudi in aktualnega časa.

Bo pa treba sprejeti tudi kakšno zadevo, ki je v »normalnih« časih gospodarske rasti in drugih razmer stranka morda  nikdar ne bi sprejela. Ta trenutek je treba biti manj ideološki in bolj operativen. Zaradi krize bo za ljudi prva ideologija postalo to, kako priti do kruha in do delovnega mesta.

SD je tako rekoč edina stranka z levega političnega pola, ki je močno prisotna tudi v lokalni politiki; med levimi strankami imate daleč največ županov. Kakšna so vaša stališča glede zakonskih sprememb v smeri, da bi župani lahko opravljali tudi poslansko funkcijo? Bi to lahko prineslo pozitivne spremembe v smislu, da bi država prisluhnila težavam lokalnih skupnosti?

Bil sem župan, in sem velik zagovornik občin. Vem, kaj občine predstavljajo in naredijo za ljudi in so naredile, tudi takrat, ko je bila v državi huda ekonomska kriza. Kako so se morale večkrat zanašati same nase, ko niso imele pravega posluha države. Ampak ne zato, ker jih ta ne bi razumela. Enostavno ni bilo denarja. Lokalne skupnosti je marsikatera politika podcenjevala. Pa tu ne gre za vprašanje, koliko županov ima katera stranka, temveč kakšen odnos imajo stranke do lokalnih skupnosti.

Z razpravo župani – poslanci smo že opravili, ko smo pred leti uvedli nezdružljivost funkcij, in mislim, da je v tem trenutku nerealno pričakovati, da bi se to še enkrat ponovilo. Ta tok je težko obrniti nazaj. Treba pa je občinam dati veljavo, ki jo zasluženo morajo imeti.

Verjetno mislite na kakšno drugo obliko statusa občine, kakšno drugo obliko povezanosti z državnim nivojem?

Absolutno. Slej ko prej bo treba razmisliti, kako drugače definirati drugi dom parlamenta oziroma državni svet. Morda bi bile tam lahko zastopane lokalne skupnosti. A to je le moje razmišljanje. Zavedam se, da je za vsako takšno spremembo potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

Ta trenutek so to vsebine, ki bi jih tudi zaradi časov, v katerih živimo, težko sprejemali, ker bi verjetno nanje nekateri gledali kot na ideološke teme. Po mojem mnenju so lokalne skupnosti zelo pomembne. Župani živijo s prebivalci in povezava županov z ministrstvi mora obstajati. Mora pa biti tudi več razumevanja ministrstev in uradnikov, da župani do njih ne prihajajo po pomoč zaradi sebe, ampak zaradi ljudi.

Pred časom je strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje pripravila osnutek zbornika, ki nakazuje smernice predvidene regionalizacije Slovenije. Kakšen je vaš odnos do regionalizacije na splošno? Jo Slovenija potrebuje? Kakšne prednosti ali morebitne slabosti utegne prinesti s seboj?

Glede zbornika se moram opravičiti, mislim, da smo ga dobili šele včeraj. Nisem ga še prebral. Ko ga bom, bom lahko komentiral. Kar pa zadeva pokrajine, to zgodbo podpiramo. Vendar se je treba o vsebini pogovoriti bistveno prej kot o formi. Pomembno je, kako bomo delili pristojnosti tako lokalne skupnosti kot države in kaj bodo ljudje s tem pridobili; da ne bi na koncu bilo le več birokracije brez realnega učinka za ljudi.

O tem smo se v poslanski skupini absolutno pripravljeni pogovarjati. Tudi naš županski forum je aktiven, imamo čez 20 županov, med njimi jih pet vodi mestne občine. A najprej vsebina, potem finance, šele nazadnje forma.

Po kakšnem ključu naj se po vaše oblikujejo regije oziroma pokrajine in kakšne pristojnosti naj imajo, ko in če jih bomo uvedli? Kakšno obliko subsidiarnosti si predstavljate v prihodnosti?

Ključno je, da se dogovorimo, koliko pokrajin potrebujemo. Kot sem že omenil, pomembno je, katere pristojnosti države bi dali pokrajinam. Jaz bi jim vsekakor dal področji gradbeništva in okolja, saj se mi zdi, da se ti področji na nekaterih ministrstvih preveč zavirata. Pomembno je tudi, koliko dohodnine, ki jo sedaj dobijo občine, bi pripadlo pokrajinam. Ko bomo to dorekli, bo bistveno lažje.

Kar se tiče števila pokrajin, pa se bomo morali na pameten način pogovoriti, kako to izpeljati, da ne bo izzvenelo preveč politično in da ne bomo politiki pri oblikovanju pokrajin gledali na to, katera stranka je kje močnejša. To bi zadevo politično ustavilo.

Poleg regionalizacije se pogosto omenja tudi decentralizacija. Podpirate idejo, da se posamezna ministrstva in uradi iz Ljubljane selijo v druga mesta? Kakšen učinek bi po vaše prinesla takšna politika?

Regionalizacija, pokrajine in decentralizacija so po mojem mnenju med seboj tesno povezane. Absolutno podpiram idejo o selitvi ministrstev in uradov v druga mesta, ampak ne na način, da bi si to politika delila kot svoj plen: katero ministrstvo bo kje in katera stranka ima kje interes. Če vzamemo na primer kmetijstvo, sem prepričan, da slovenskega kmeta manj zanima, kje je sedež ministrstva, ampak ga bolj zanima, kakšna politika se na ministrstvu pelje in s kakšno politiko bo lahko razvijal svojo kmetijo.

Sem pa seveda za to, da se začnemo pogovarjati o tem, da bi nekatera ministrstva postavili tudi izven Ljubljane. Vendar, še enkrat: vsebina ne sme izostati.

Javnosti niste znani le kot politik, pač pa tudi kot uspešen podjetnik. Kako v svojem življenju združujete ti funkciji?

Kaj je uspešen podjetnik, ne vem, vem pa, da je naše podjetje staro že blizu 30 let in zadnjih 15 let, odkar sem poslanec, ne združujem teh dveh zgodb.  Podjetje vodijo žena, sorodstvo in zaposleni v podjetju. Je pa res, da se ne izognem pogovorom o tem, kako je v podjetju, ali so plačani davki, prispevki in vse to.

V zadnjem obdobju je naše družinsko podjetje (ker sem poslanec in to razumem) eno najbolj pregledanih podjetij. Ampak zadovoljen sem, da smo v vseh teh letih vedno dajali plače vsem zaposlenim, plačali vse prispevke in da smo državi plačali vse, kar je treba plačati, ter imeli tudi neke dobičke.

Seveda pa so v podjetništvu tudi težave in tisti, ki ni poizkusil, kaj pomeni biti podjetnik, da ti tudi kdaj kakšno kartico na bankomatu poje, ker enostavno nimaš denarja, saj ga moraš investirati v podjetje, tega ne razume. Ni enostavno, a ko potegneš črto in vidiš, kaj si naredil tudi za zaposlene, si lahko zadovoljen.

Nasploh pa menim, da bimorali stremeti za tem, da bi bilo še več podjetnikov v državnem zboru, tudi kakšen kmet, in nasploh ljudje, ki prihajajo iz različnih panog, ki imajo vsak s svojega področja realne izkušnje in na probleme gledajo z druge perspektive kot morda »piše v knjigah«. Včasih so za reševanje težav veliko pomembnejše izkušnje kot teorija. Tako lahko drugače odreagiraš na neke izzive, tudi v politiki.

Kakšni pa so vaši pogledi na davčno politiko? Kot član socialnih demokratov verjetno zagovarjate visoke obdavčitve,  kot podjetnik pa imate hkrati verjetno liberalnejše poglede na gospodarstvo? Kako bi zagotovili optimalno okolje za uspeh gospodarstva in obenem visoko stopnjo socialne blaginje?

V teh časih vidimo, kako pomembno je, da je država relativno dovolj finančno sposobna, da v primeru krize lahko intervenira s svojimi sredstvi. Ta sredstva država dobi, ker se plačujejo davki. Verjamem, da so ti včasih za marsikoga previsoki. Vendar v naši državi večjih prihodkov razen pobiranja davkov od dela in dobička praktično nimamo. Nimamo nafte, da bi lahko z njo polnili svoj proračun, in tu imamo problem.

Mislim, da v Evropi ne izstopamo preveč po tem, koliko visokih davkov plačamo. Bil sem po Evropi, marsikje tudi živel in videl, da se tudi drugod ne cedita med in mleko, kot si morda kdo predstavlja. Pri vsem pa je pomembno vprašanje, kaj mi od teh davkov dobimo. Mi imamo (pa naj to ne zveni ideološko) zelo dobro javno šolstvo. Imamo relativno močno javno zdravstvo. Pustimo današnji čas, ko imajo vse države hude težave. Imamo neko kvalitetno življenje, ki se financira iz teh sredstev, imamo marsikaj, česar druge evropske države nimajo.

Verjetno pa bo v naslednjih desetih letih, mislim, da se država prej ne bo finančno sanirala, treba narediti kakšno spremembo tudi pri davčni politiki, da bomo v Sloveniji obdržali predvsem visoko kvalificirane zaposlene, ki bodo pri nas plačevali davke, in da bomo lahko obdržali enako raven javnih storitev.

Absolutno zagovarjam močan javni servis in človeku prijazne davke. Ne znam si predstavljati, da država v teh časih ne bi intervenirala in bi pustila ljudi na cedilu. Že tako ali tako bo veliko ljudi pristalo tam, kjer si ne želijo.