Naprej na vsebino

Tudi v času negotovosti se da živeti svoje življenje

Naši možgani sovražijo negotovost in zdi se, da stvari niso pod nadzorom, a to še ne pomeni, da si ne morete živeti lastnega življenja.

Letošnje leto je zaznamovala globoka in vsestranska negotovost. Nihče od nas ne more biti prepričan, kdaj ali če se bo življenje vrnilo v normalno stanje. Ne vemo, kako in ali se bo svetovno gospodarstvo vrnilo na stare tire. V ZDA pa po enem najhujših političnih bojih nismo povsem prepričani, kdo je bil izvoljen za predsednika.

Preberite tudi:

Od kod izhaja sreča?

NIJZ odprl brezplačno telefonsko številko za psihološko pomoč

»Naš odziv boj ali beg se aktivira, potem se v nas sproži veliko kemikalij.«
»Naš odziv boj ali beg se aktivira, potem se v nas sproži veliko kemikalij.«
Vir slike: Gerd Altmann, Pixabay

Skratka, v teh dneh smo lahko prepričani v zelo malo stvari, kar je odlične dejavnik za pojav strahu in pesimizma. Možgani so navsezadnje zasnovani tako, da negativno reagirajo na negotovost. Evolucijsko gledano, več informacij imamo na razpolago, bolj varni se počutimo, zlasti kadar gre za informacije o nečem, kar ogroža naše počutje.

»Negotovost nas skrbi,« pravi Margaret Cochran, znana psihoterapevtka iz Kalifornije. »To je mehanizem preživetja; naši možgani se v zadnjih 10.000 letih niso veliko razvili in še vedno se bolj razmišljamo o tem, kje je tiger, kot denimo, kje so borovnice.«

Skrb, zlasti tista, ki spremlja dolgo obdobje skrajne negotovosti, ima lahko fizične posledice. »Naš odziv boj ali beg se aktivira,« pravi Cochran. »Potem se v nas sproži veliko kemikalij.« Šlo naj bi za kratkotrajno reakcijo: ko grožnja izgine, se možganske kemikalije, ki jih sprosti strah, vrnejo v normalno stanje.

»Negotovost, ki jo trenutno doživljamo, ni tiger, pred katerim lahko zbežimo.«
»Negotovost, ki jo trenutno doživljamo, ni tiger, pred katerim lahko zbežimo.«
Vir slike: Thomas B., Pixabay

Toda »negotovost, ki jo trenutno doživljamo, ni tiger, pred katerim lahko zbežimo,« dodaja Cochran, »zato so naša telesa dan za dnem bolj polna kortizona in adrenalina«. In to ni dobra novica, saj lahko nesorazmerne ravni teh stresnih hormonov prispevajo k visokemu krvnemu tlaku, debelosti in mnogo drugim obolenjem.

Seveda so najbolj očitni vplivi negotovosti duševni, pravi druga, prav tako poznana psihologinja Roseanne Capanna-Hodge. »Trenutno vsi čutimo izgubo nadzora,« dodaja. »Vse spremembe, ki smo jih doživeli med covidom-19.Dobre ali slabe, ljudem povzročajo nelagodje. Večina ljudi se med spremembami ne počuti dobro.«

Torej, če ste zaradi negotovosti našega sedanjega stanja negotovi, zagotovo niste sami. Kakorkoli nemočni se morda počutite, dobra novica je, da se lahko bolje soočite z neznanim, če upoštevate naslednje nasvete za reševanje negotovosti, pravita psihologinji.

Ne glejte predaleč naprej (ali nazaj)

Ko nas začne skrbeti lahko pademo v zajčjo luknjo vztrajnega razmišljanja in v mislih vedno znova razmišljate o negativnem.

Podatki kažejo, da je obseg prežvekovanja preteklosti in skrb za prihodnost ljudi povezana z nastankom in trajanjem depresije in tesnobe. Bolj ko pustimo, da se te misli gojijo, večja je verjetnost, da bomo razvili te pogoje in dlje časa bodo verjetno trajali.

Skrb za stvari, ki so v prihodnosti predaleč, da bi jih lahko natančno napovedali – na primer razvoj in distribucija cepiva za covid-19 – nima nobene kognitivne koristi.

Kratkoročno se zamotite

Namesto da se osredotočate na negotovo prihodnost, se vrnite v sedanjost, svetujeta strokovnjakinji. V pomoč so lahko prakse čuječnosti in meditacija, prav tako pa tudi preusmerjanje pozornost.

Izberite stvari, ki za vas niso rutinske in ki zahtevajo vso vašo zbranost – stvari, kot so slikanje, uganke, predvajanje glasbe ali zahtevna telesna aktivnost, kot je plezanje ali smučanje, navajata.

Ne razmišljajte v najslabših možnih scenarijih

Želja, da bi bili pripravljeni na vse možne negativne izide, se lahko pogosto spremeni v »pretirano gotovost, da bodo stvari slabe«, pravi Jacoby. Takšna pesimistična miselnost, pogosta pri ljudeh z depresijo, »je zanimiv način za obvladovanje negotovosti. Ljudje se začnejo počutiti tako, kot da domnevajo, da je najhujše lažje obvladati, kot pa ne vedeti, zagotovo pa ni bolj zdravo.«

Spet gre za evolucijski imperativ prepoznavanja in izogibanja nevarnosti. Pomembno pa je, pravi Capanna-Hodge, »prepoznati katastrofo. Nato pomislite, kaj lahko v tem trenutku storite, da razbijete vzorec in začnete premikati svoje razmišljanje. Popijte čaj, pojdite na sprehod.«

»Z raziskavami smo dokazali, da ima oseba, ki na stvari gleda pozitivno, nižjo stopnjo tesnobe in depresije ter večji občutek nadzora.«
»Z raziskavami smo dokazali, da ima oseba, ki na stvari gleda pozitivno, nižjo stopnjo tesnobe in depresije ter večji občutek nadzora.«
Vir slike: Elias Butynski, Pixabay

Poskusite povečati optimizem

Poskusite si zamisliti optimističen pogled na prihodnost, podarjata. To ne pomeni nujno, da domnevamo, da se bodo zgodile le dobre stvari (recept za skoraj določeno razočaranje), ampak da boste, karkoli se bo zgodilo, v redu.

Optimizem lahko spodbujate tako, da spremenite svoj samogovor, pravi Cochran. »Če si nenehno govorimo: ‘Uf, to je grozno, ne vem, kako bom to prestala, vsega, kar poznam in cenim, je konec,’ se bo prav to zgodilo«. Bodimo bolj optimistični, predlaga.

Pozitivnost namreč spodbuja odpornost. Vloga optimizma pri razvijanju miselnosti odpornosti je dramatična, pravi Capanna-Hodge. »Z raziskavami smo dokazali, da ima oseba, ki na stvari gleda pozitivno, nižjo stopnjo tesnobe in depresije ter večji občutek nadzora.«

Poskusite odpraviti negotovost

Če prepoznate, da se težko spopadate z negotovimi okoliščinami, je naravno, da svoje nelagodje poskušate odpraviti z iskanjem dodatnih informacij. Če ste denimo zaskrbljeni zaradi nastajajočega »naslednjega vala« covida-19, poskusite te strahove razložiti s številom primerov in statistiko.

A skušnjavi se izogibajte – ne samo zato, ker bi lahko zavili v luknjo, ki vse poslabša, ampak tudi zato, ker razreševanje strahu ni trajnostna rešitev, četudi bi vas to začasno pomirilo.

»Ne moremo nadzorovati politike. Ne moremo nadzorovati vremena,« pravi Capanna-Hodge. »Ne moremo nadzorovati prometa. Pandemija se nadaljuje in tudi tega ne moremo nadzorovati. Lahko pa nadzorujemo svoje misli, kdo je v našem življenju in kaj slišimo in vidimo. Imamo velik nadzor in na to se moramo začeti osredotočati,« dodaja za konec.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice