Lahko pravica do zasebnosti in svobode gibanja rodi nasilje?

5. november 2020 bo zapisan v slovensko zgodovino s temnimi črkami. Medtem ko se požrtvovalni zdravstveni delavci in prostovoljci dan za dnem borijo za življenje obolelih s covidom-19, se je v središču Ljubljane zbralo nekaj sto ljudi, ki so z uporabo nasilja protestirali proti vladnim ukrepom za zajezitev covida-19.
Preberite tudi:
Identifikacija osebe spada v osnove za preprečitev izbruha nasilja
Kljub temu, da je v veljavi vladni odlok, ki prepoveduje zbiranje več kot šest ljudi, se je zbrala množica protestnikov, ki so že na začetku pokazali, da je njihov namen provokacija in vzpostavljanje anarhičnega stanja. V takšnih razmerah je imela policija več kot utemeljene razloge, da poskrbi za osebno varnost in premoženje prebivalcev, ki živijo na območju odvijanja protestov.

Vir slike: Sta
Eden izmed osnovnih preventivnih ukrepov policistov je ugotavljanje identitete udeležencev protesta, za katere utemeljeno sumi, da bodo ogrožali javni red in mir. Že na petkovih protestih se je izkazalo, da so se protestniki sklicevali na ustavno pravico do zasebnosti (35. člen) in pravico do svobode gibanja (32. člen), v katero naj bi policisti posegali z zahtevo po izročitvi osebnega dokumenta.
Ali lahko vedno dokažemo, da bo nekdo storil kaznivo dejanje v prihodnosti?
Protestniki črpajo takšno mišljenje tudi iz mnenja nekaterih pravnikov, ki se sklicujejo na Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Po njihovem mnenju bi lahko policisti opravljali postopek o ugotovitvi identitete osebe, samo v primeru, ko obstaja dovolj dokazov, da bo oseba storila kaznivo dejanje.
Pri tem je dokaj nejasno, kako priti do jasno oprijemljivih dokazov o kaznivem dejanju, ki naj bi se zgodil v prihodnosti. Organi pregona imajo že veliko težav pri dokazovanju storjenega kaznivega dejanja, toliko bolj je to težje pri dejanju, ki naj bi se zgodil v prihodnosti. Če ima npr. nekdo namen razbiti šipo, ne rabi nobenega fizičnega pripomočka, dovolj je že uporaba lastne fizične sile.

Vir slike: Rtvslo
Prepoved zbiranja nad šest oseb je lahko podlaga za ugotavljanje identitete
Tudi, če načeloma pritrdimo pravkar omenjenemu mnenju, je lahko tudi takšno mnenje dovolj trdna podlaga, da lahko policisti ugotavljajo identiteto protestnikov. Osnova je druga alineja 40. člena ZNPPol: »Policisti smejo ugotavljati identiteto osebe, ki vstopa v območje, kraj, prostor, objekt ali okoliš, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje, ali se tam nahaja«.
Vsakršni protesti, ki so organizirani v času prepovedi zbiranja nad šest oseb so podlaga za pravico ugotavljanja identitete s strani policije. Glede na to, da je bilo na protestih prisotnih nad šest oseb (nazadnje nekaj sto), pomeni, da so se protestniki zadrževali na območju omejenega gibanja.
Protesti bi po Zakonu o javnih zbiranjih morali biti prijavljeni
Poleg tega so protesti tudi neprijavljeni, kar bi, po Zakonu o javnih zbiranjih, morali biti. V 13. členu je namreč zapisano, da je za vsak shod oz. prireditev potrebno dovoljenje, če gre za uporabo javne ceste. Pri petkovih protestih in nedavnih nasilnih protesti je bila javna cesta vedno v uporabi s stani protestnikov. Ob petkih se je zbralo tudi več kot 3.000 ljudi, kar spada tudi pod obveznost prijave shoda.
Že dejstvo neupoštevanja vladnega odloka o prepovedi zbiranja nad šest ljudi in dejstvo, da gre za neprijavljene shode, daje policistom zadostno zakonsko podlago, da lahko na območju protestov opravijo osebno identifikacijo vsakega protestnika, ki se nahaja na območju odvijanja protestov.
Policija ima dovolj trdno zakonsko podlago za ugotavljanje identitete
Glede na to, da smo bili na zadnjih protestih priče nasilnih izgredov, v tem primeru ni potrebno izgubljati besed o upravičenosti ugotavljanja identitete izgrednikov. Četrta alineja 40. člena ZNPPol namreč govori, da smejo policisti ugotavljati identiteto osebe, ki »z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek«.
Eden izmed razlogov, da je prišlo v središču Ljubljane do nasilnih izgredov je lahko tudi ta, da imajo protestniki zaslombo v preveč ohlapni razlagi zakonodaje. Videli smo, da je v primeru protestov postopek ugotavljanja osebne identitete povsem upravičen, vendar si jo nekateri razlagajo po svoje.

Vir slike: Najdi.si
Bodo v prihodnje Slovenijo obvladovale množice izgrednikov?
Nasilni protesti so pokazali, da lahko pretirano poudarjanje in zavzemanje za pravice vodi v nasilje. V kolikor ne bomo takšnega ravnanja zajezili, se nam lahko zgodi, da bo takšen način izražanja »ljudske volje« postal praksa. Končna posledica bo lahko vzpostavitev anarhije, kjer bo prevladovalo trenutno razpoloženje najglasnejših posameznikov.
Glede na to, da se v Sloveniji soočamo z nezavidljivo epidemiološko sliko zaradi covida-19, lahko anarhično obnašanje posameznikov privede do stanja, v katerem nihče več ne bo imel nadzora, niti nad covidom-19, niti nad obvladovanjem javnega reda in miru. To pa pomeni, da se lahko naša domovina znajde sredi epidemiji v kaosu, ki ga bodo narekovale množice izgrednikov.