Gospodarstvo: Vnovičen razmah pandemije prekinil okrevanje in poglobil negotovost

Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi izpostavlja veliko negotovost in uničeno upanje na hitro okrevanje.

»Drugi val pandemije sproža še več negotovosti in uničuje naše upanje za hitro okrevanje. Gospodarstvo se na raven pred pandemijo ne bo vrnilo pred letom 2022,« je ob objavi napovedi ocenil izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske zadeve.

Preberite tudi:

Posledice covid-19 na gospodarstvo in ukrepi EU

Zaprtje trgovin: zmaga za delavce, klofuta delodajalcem in udarec za gospodarstvo

»Nikoli nismo računali na okrevanje v obliki črke V. Zdaj zagotovo vemo, da ga ne bo,« pa je poudaril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, ki je v teh dneh v Bruslju predstavil napoved.

Komisija izpostavlja, da je pandemija velik šok za evropsko in globalno gospodarstvo z zelo resnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami.

Evropa od šoka do negotovosti

Gospodarstvo v Evropi je v prvi polovici leta doživelo hud šok in nato ob postopnem odpravljanju omejevalnih ukrepov močno okrevalo v tretjem četrtletju, a vnovičen razmah pandemije v minulih tednih in vnovični ukrepi za zajezitev širjenja virusa so to prekinili. V trenutnih epidemioloških razmerah je gospodarska napoved izjemno negotova.

Območju evra komisija za letos napoveduje 7,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nekoliko bolje kot julija, ko mu je napovedala 8,7-odstotnega. Obeti za rast v prihodnjem letu so se v primerjavi z julijem občutno poslabšala – s 6,1 odstotka na 4,2 odstotka. Za leto 2022 pa mu napoveduje triodstotno rast.

Celotni EU napoveduje za letos 7,4-odstotno krčenje BDP, v prihodnjem letu 4,1-odstotno rast, v letu 2022 pa triodstotno. Tudi v tem primeru je napoved za letos nekoliko boljša kot julija, obeti za rast v prihodnjem letu pa slabši.

Vpliv pandemije na gospodarstvo se sicer po državah EU razlikuje in enako velja za napovedi glede okrevanja. Skoraj polovica članic se po pričakovanjih komisije do konca leta 2022 ne bo vrnila na predkrizno gospodarsko raven. Od večjih držav naj bi to uspelo le Nemčiji in Poljski.

Komisija je napoved za letos sicer izboljšala za večino članic. Najslabša je za Španijo, ki je tudi edina z dvomestno številko padca BDP v tem letu – beležila naj bi 12,4-odstotno krčenje BDP. Najmanjše skrčenje BDP, za nekoliko več kot dva odstotka, pa naj bi utrpeli Irska in Litva.

V Bruslju so ob tem vnovič pozvali Evropski parlament in članice EU, naj hitro končajo pogajanja o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. To je nujno, da bo v prihodnjem letu na voljo denar za naložbe, reforme in obnovo.

Ob tem ponavljajo, kar je bilo v minulih dneh že večkrat slišati, da se je sedaj treba osredotočiti na izvajanje že sprejetih dogovorov, ne na razpravo o dodatnih ukrepih zaradi drugega, še močnejšega vala pandemije.

Brezposelnost se je povečala, a je to povečanje glede na padec gospodarske dejavnosti po navedbah komisije razmeroma omejeno. Območje evra naj bi v tem letu beležilo 8,3-odstotno brezposelnost, v prihodnjem letu 9,4-odstotno, v letu 2022 pa naj bi se ta znova zmanjšala na 8,9 odstotka. Za celotno EU so te številke 7,7 odstotka, 8,6 odstotka in osem odstotkov.

Sprejemanje izjemnih ukrepov za ublažitev pandemičnega šoka za gospodarstvo vodi v občutno rast javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga. Javnofinančni primanjkljaj v območju evra naj bi se z lanskih 0,6 odstotka povečal na 8,8 odstotka BDP v tem letu, nato pa naj bi se v prihodnjem letu spet zmanjšal na 6,4 odstotka, v letu 2022 pa na 4,7 odstotka BDP.

Največje javnofinančne primanjkljaje – nad desetimi odstotki BDP – naj bi letos beležile države, ki jih je pandemija najbolj prizadela: Belgija, Francija, Italija in Španija.

Javni dolg v območju evra pa naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal s 85,9 odstotka BDP na 101,7 odstotka BDP v tem letu, na 102,3 odstotka BDP v prihodnjem letu in na 102,6 odstotka BDP v letu 2022.

Sicer pa komisija območju evra za letos napoveduje 0,3-odstotno inflacijo in za prihodnji dve leti 1,1-odstotno oziroma 1,3-odstotno, celotni EU pa 0,7-odstotno, 1,3-odstotno oziroma 1,5-odstotno.

Kakšni so obeti za Slovenijo

V julijski napovedi je komisija napoved za Slovenijo ohranila pri spomladi ocenjenem sedemodstotnem krčenju BDP, za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast.

Zadnja napoved za Slovenijo je nekoliko boljša kot v povprečju za območje evra in celotno EU. Slovensko gospodarstvo naj bi se na predkrizno raven vrnilo v letu 2022, kar ne velja za približno polovico držav.

Sicer pa komisija v povzetku stanja v Sloveniji izpostavlja, da so bile izgube na trgu dela manjše, kot se je pričakovalo, in da se je bilo z ukrepi mogoče izogniti povečanju števila stečajev.

Številni ukrepi so trg dela zavarovali pred učinkom strmega padca BDP. Za letos komisija Sloveniji napoveduje petodstotno brezposelnost, kar je pol odstotne točke več kot lani, ter bistveno manj kot v povprečju v območju evra in EU. V prihodnjem letu naj bi se ta zmanjšala na 4,8 odstotka, v letu 2022 pa na 4,4 odstotka.

Kot povsod v območju evra in celotni EU se bosta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg Slovenije letos močno povečala, nato pa v prihodnjih dveh letih postopno zmanjševala.

Komisija Sloveniji za letos napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 8,7 odstotka BDP, v prihodnjem letu 6,4-odstotnega, v letu 2022 pa naj bi se oblikoval pri 5,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi letos znašal 82,2 odstotka BDP, prihodnje leto 80,2 odstotka BDP, v letu 2022 pa 79,8 odstotka BDP.

Komisija v poglavju o Sloveniji med drugim še navaja, da se je število tujih turistov bistveno zmanjšalo, a da so sektor podprli domači turisti, s spodbudo turističnih bonov, ki jih je zagotovila vlada.

Zaradi nizkih cen energentov in šibkega povpraševanja bo stopnja inflacije v Sloveniji letos blizu ničle, prihodnje leto naj bi se zvišala na 0,9 odstotka, v letu 2022 pa na 1,8 odstotka.