Naprej na vsebino

Zaprtje trgovin: zmaga za delavce, klofuta delodajalcem in udarec za gospodarstvo

Vprašanje, ali naj bodo trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, buri javnost že desetletja.

Z zaprtjem trgovin ob nedeljah in praznikih se je v Sloveniji ukvarjalo že ustavno sodišče, septembra 2003 so takratni vodilni za mnenje povprašali tudi državljane na referendumu. Prepoved nedeljskega obratovanja trgovin je takrat podprlo nekaj več kot 57 odstotkov volivcev, ki so prišli na volišča.

Predlog so tokrat iz predala izvlekli poslanci Levice, na glasovanju v torek, pa so ga podprli tudi poslanci SDS, SD, NSi, SAB ter večji del poslancev LMŠ in DeSUS. Za je glasovalo 72 navzočih na seji, 13 jih je bilo proti.

»V trgovinski dejavnosti na široko je zaposlenih okrog 115.000 ljudi, del teh jih mora delati ob nedeljah, kar pomeni, da nedelje nimajo kot prostega dneva in je ne morejo preživeti s svojo družino,« je v prvi obravnavi predloga za zaprtje trgovin ob dela prostih dneh v imenu predlagateljev pojasnjeval Luka Mesec.

Preberite tudi:

Trgovine ob nedeljah: bitka Sindikata delavcev in Trgovinske zbornice

20-letni konflikt: trgovine naj bodo ob nedeljah odprte ali zaprte?

V Levici so v zakonsko besedilo prenesli poziv Sindikata delavcev trgovine Slovenije v poslanici pred praznikom dela, naj trgovine ob nedeljah in na dela proste dni tudi po koncu epidemije covida-19, ki je praktično ustavila javno življenje, ostanejo zaprte. Sprejetje v DZ so poskušali doseči že do poletja, a jim je podpora koalicijskim dopolnilom na zadnji predpočitniški seji te načrte prekrižala.

Tretjo obravnavo so poslanci tako opravili šele na septembrski seji, kjer je bila novela zakona tudi sprejeta, veljati pa bo začela 15 dni po objavi v uradnem listu.

Kdo bo delal in kdo ne

Trgovci ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh ne bodo več smeli določiti obratovalnega časa prodajaln. Kot smo že poročali v prispevku »Trgovine ob nedeljah: bitka Sindikata delavcev in Trgovinske zbornice« so izjemeprodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah.

Prav tako bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če bodo delo v njih opravljali nosilci trgovinske dejavnosti oziroma njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci.

Kdo je za, kdo proti

Za zaprtje trgovin ob nedeljah so glasovali poslanci večjega dela koalicije, a vlada ga ne podpira. »Trgovina je strateška panoga za slovensko gospodarstvo,« je v petek v DZ dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc in dodal, da vlado skrbijo posledice, ki jih utegne imeti ukrep v že tako zaostrenih gospodarskih razmerah za trgovino, njene zaposlene, dobavitelje, turistične kraje.

Namesto uzakonjanja zaprtja trgovin se vlada zavzema za socialni dialog. »Vlada se zaveda, da predlog odgovarja na razumljive in upravičene pozive zaposlenih v trgovini,« je dejal Zajc. Spomnil pa je, da še do konca leta 2022 velja kolektivna pogodba za dejavnost trgovine, po kateri mora biti večina prodajaln vseh 15 praznikov zaprtih, nedeljsko delo pa je omejeno na 12 nedelj v letu.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.
Vir slike: Posnetek zaslona – YouTube

Noveli zakona ostro nasprotujejo tudi v Trgovinski zbornici Slovenije, kjer omenjajo možnost ustavne presoje. Kot so opozorili že spomladi ob vložitvi zakonskega besedila v parlamentarno proceduro, bi zaprtje prodajaln ob nedeljah pomenilo upad prihodka in zmanjšanje gospodarske aktivnosti, v časih, ko je treba vse napore usmeriti v doseganje gospodarske rasti, saj je potrošnja ključna za doseganje gospodarske rasti.

Lahova: posledice za gospodarstvo bodo hude

»Gre za zakon, ki je usmerjen v odpuščanje,« je za STA ocenila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Težko razume, da je bila novela sprejeta v sedanjih razmerah, ko bi bilo treba vse sile usmeriti v oživljanje gospodarstva, ne pa da se slabšajo pogoji v tako pomembni panogi, kot je trgovina, ki po njenih besedah ustvari 34 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva.

Obratovalnega časa bo za 16 odstotkov manj, posledično se bodo prihodki – ob predpostavki, da se bo del nakupov prenesel v druge dni v tednu – znižali za vsaj 10 odstotkov, ocenjuje Lahova. Ker bo manj obratovalnega časa, bo potrebnih manj zaposlenih, ki bodo imeli tudi nižje plače, saj ne bodo prejeli dodatka za delo ob nedeljah.

Ali bodo trgovci predlagali ustavno presojo novele, predsednica zbornice ni želela ugibati. »Najprej bomo temeljito analizirali vsebino in se potem skupaj s člani odločili, kaj je smiselno storiti,« Lahovo citira STA.

Ladi Rožič: »Pri poslancih je prevladal razum; ne gre za politično, ampak povsem interesno zadevo.«
Ladi Rožič: »Pri poslancih je prevladal razum; ne gre za politično, ampak povsem interesno zadevo.«
Vir slike: M.M. – zzzs.si

Rožič: prevladal je razum

»Pri poslancih je prevladal razum; ne gre za politično, ampak povsem interesno zadevo,« pa je glasovanje o noveli zakona pokomentiral generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič, ki – kot pravi -močno upa, da novela ne bo šla v ustavno presojo.

Generalnega sekretarja sindikata ne skrbi, da bo prišlo do odpuščanj. Delodajalci namreč – tako kot Lahova – opozarjajo, da bo z zaprtjem trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh promet trgovcev nižji za vsaj 10 odstotkov, posledično pa bo prišlo do presežka zaposlenih, a Rožič poudarja, da je že sedaj v panogi premalo zaposlenih.

S spremembami se bo lažje organiziralo delovnik, tudi presežnih ur bo manj, ocenjuje.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice