Nočne more povedo več, kot si lahko mislimo

Dostikrat je moč slišati, da kadar sanjamo, smo v stiku s svojo podzavestjo, tistim najglobljim, kar je v nas in česar niti sami dobro ne poznamo. Sanje naj bi nam  na simbolični način pokazale, kaj v resnici smo, česa se moramo bati, kaj nas čaka, če bomo živeli z enakim tempom dalje, kaj moramo nujno spremeniti.

Ne bi mogla reči, da je vse to res, se pa strinjam, da po napornem dnevu včasih v sanjah podoživimo najbolj čustvene trenutke tistega dne, tedna. Sanje so v večini primerov lepe, a se včasih zgodi, da so prava grozljivka, ki v nas prebudi samo strah in stisko.

Preberite tudi:

Kakšna je vloga otrok v družini in zakaj je pomembno kot kateri otrok se rodi

Bolečine otrok so tudi bolečine staršev

Prepričana sem, da je vsakdo kdaj sanjal kaj groznega, a ko so grozne sanje del človekovega vsakdanjika, govorimo o motnji spanja.

Vzroki za nočne more niso znani

Motnje spanja se navezujejo na težave z vedenjem v spanju, ne pa s spanjem samim. 20 % otrok in 5 do 10 % odraslih doživlja t. i. nočne more. Vzroki za njihov nastanek niso jasni, kajti večinoma so more kratkotrajne in največkrat so posledica dogodkov v življenju posameznika. Ter minejo, ko posameznik oviro, problem razreši.

Občasne more nastanejo tudi zaradi previsoke temperature, preutrujenosti ali pa, če pred spanjem beremo ali gledamo kaj groznega.

Ne glede na to, ali je mora motnja ali se pojavi zgolj občasno, je za človeka stresna, saj se v večini primerov v paniki zbudi, nekateri kričijo in ne vedo, kje so. So napol v spanju in še podoživljajo sanje, napol pa so zbujeni ter ne vedo, kaj se dogaja. S tem prekinejo ritem spanja, ki človeka na nek način napolni, da lahko normalno funkcionira.

Odrasli se s takšnimi trenutki lažje spopadejo, saj si znajo razumsko razložiti, da so to le sanje in ne resnični svet. Napaka je zgolj v tem, da nekateri jemljejo uspavalne tablete, kar stanje še poslabša, saj more niso težave s spanjem, ampak z vedenjem v spanju. Bolj smiselno je, da obiščejo osebnega zdravnika ali terapevta.

Otroci večkrat doživljajo nočne more

Velike težave z morami pa imajo otroci. Žal jih doživijo veliko pogosteje kot odrasli. Vsaka sprememba, težave v šoli, vrtcu, z brati in sestrami, s prijatelji, s starši … vse to vpliva na njihovo psihično stanje, ki se dostikrat kaže v nočnih morah.

Ko se otrok sredi noči zbudi ves prepoten, kriči in mogoče klati okoli sebe, ker še vedno doživlja sanje, ga je treba najprej pomiriti, in če je mogoče, o sanjah pogovoriti in mu na njegov način razložiti, da to, kar je sanjal, ni resnično.

Če se more ponavljajo dlje časa, je treba za to ugotoviti vzrok. Če je možno, je treba ta vzrok oz. težavo urediti. Če ne gre in če se otrok zbuja ob enakem času, naj ga starši sami zbudijo malo pred tem časom. Če tudi to ne pomaga, ostaja še samo obisk pri osebnem zdravniku ali terapevtu.

Kdaj se razvije nočna mora?

Najpogosteje nočne more otroke tlačijo proti jutru, ko je REM faza spanja najmočnejša. Običajno med nočnimi morami otrok postane nemiren, včasih lahko celo hodi v spanju, ima pospešen srčni utrip, je bled in se znoji. Otroka je navadno lahko prebuditi, se pa ne bo spominjal, kaj je sanjal.

Tu se kaže tudi največja razlika v primerjavi z nočno grozo, ki se pojavi v prvem ciklu globokega spanca, torej uro do dve po tem, ko otrok zaspi, in traja od 5 do 20 minut. Prav tako se otrok zdi buden (sedi ali stoji na postelji, ima široko odprte oči in kriči), vendar v resnici še vedno spi. Če se v tej fazi slučajno zbudi, sanje takoj pozabi.

Nočni strahovi pri otrocih

Tudi nočni strahovi se pojavljajo pretežno pri otrocih. Podobno kot mesečnost večinoma nastopajo v obdobju globokega spanja. Zanje je značilno, da se otrok nenadoma delno zbudi, kar spremljajo krik ali vrisk, preznojenost, obrambni gibi ter intenziven strah in jok. Otrok je videti neutolažljiv in se težko prebudi (otrok pogosto nadaljuje s spanjem in se sploh ne zbudi v celoti).

Obiščite zdravnika, če …

Poleg nočnih mor, groz in strahov obstaja še kakih deset redkejših oblik tovrstnih motenj. Dokler so le-te redke in se ne pojavljajo redno – niso prisotne redno najmanj tri mesece, še ni razloga za obisk zdravnika.

Ko pa se motnje spanja pojavljajo več kot tri mesece, je nujno, da obiščete zdravnika, da ugotovi razlog nastale motnje. V osnovi diagnostike vseh oblik motenj spanja je podrobna in strokovna anamneza, tudi polisomnografsko snemanje v laboratoriju za diagnostiko motenj spanja.

Če so epizode pogoste, dejavnosti med njimi pa zapletene in ponavljajoče, strokovnjaki za motnje spanja poleg polisomnografskega snemanja po potrebi priporočajo še elektroencefalografsko snemanje (EEG).

Kadar se motnje spanja ponavljajo več kot tri mesece, imajo skoraj zagotovo psihološko osnovo ter običajno izvirajo iz travm in zlorab.