Svetovni dan sladkorne bolezni: življenje z diabetesom

Število sladkornih bolnikov v Sloveniji že nekaj let strmo narašča. Življenje s sladkorno boleznijo je precej drugačno od običajnega.

Morda poznate koga, ki trpi za diabetesom. V Sloveniji je vse več sladkornih bolnikov. NIJZ piše, da je število ljudi, ki prejemajo zdravila za uravnavanje krvnega sladkorja med letoma 2010 in 2019 naraslo za 25,9 odstotka, pričakujejo pa nadaljnje naraščanje števila diabetikov.

Preberite tudi:

Kandida zahteva pozornost in jo je pomembno zdraviti

Otroci in sladkorna bolezen

NIJZ pojasnjuje, da je opisana situacija posledica staranja slovenskega prebivalstva in neugodnih sprememb v življenjskem slogu, vse pogosteje pa za sladkorno boleznijo obolevajo tudi nosečnice. Le v letu 2019 smo imeli 10.149 novih primerov sladkorne bolezni v Sloveniji.

Diabetes je stanje našega telesa, ko to nepravilno ali neučinkovito uporablja vneseno energijo oziroma glukozo iz hrane. Zaradi tega se glukoza (tj.: sladkor) prične kopičiti v naši krvi.

Hormon inzulin, ki ga izloča trebušna slinavka, je pomemben akter, ki skrbi za pravilno porabo glukoze za opravljanje aktivnosti, ki zahtevajo energijo. V primeru diabetesa tipa 1, ki je pogostejši pri otrocih in prirojen, telo ne more proizvajati hormona inzulina, ki bi uravnaval nivo sladkorja v krvi.

Pri sladkorni bolezni tipa 2, ki se razvije kasneje, glavno težavo predstavlja neodzivnost našega telesa na inzulin, kar pomeni, da pride do kopičenja sladkorja v bolnikovi krvi kljub prisotnosti inzulina.

V obeh primerih nivo sladkorja v bolnikovi krvi nezdravo narašča; pri obolelih s tipom 1 bolj skokovito, a zato tudi bolj opazno, pri bolnikom s tipom 2 pa počasneje, a manj opazno. V Sloveniji skoraj 90 odstotkov sladkornih bolnikov trpi za boleznijo tipa 2.

Življenje z diabetesom: izguba spontanosti

Zdravila za diabetes ni, zato se ga bolniki morajo naučiti obvladati. To pomeni, da morajo svoj življenjski slog nenehno prilagajati svoji bolezni. Pregledovanje krvnega sladkorja večkrat dnevno s pomočjo merilnika krvnega sladkorja je obvezen del vsakdana bolnika z diabetesom.

Za diabetike je priporočljiv natančen in dosleden nadzor nad količino ogljikovih hidratov, ki jih vnesejo v svoje telo, kar pomeni, da se ne morejo odločiti za spontan nakup sladoleda, niti ni priporočljivo, da jedo v restavracijah, kjer ne morejo dostopati do nutritivnih podatkov o zaužiti hrani.

Svoj urnik morajo prilagajati redni telesni aktivnosti, saj je zanje priporočljivo, da telovadijo minimalno 150 minut tedensko. Če imamo sladkorno bolezen, to pomeni, da se morajo naši družinski člani in bližnji prijatelji občasno prilagajati našemu življenjskemu slogu.

Sladkorni bolniki tipa 1 morajo uporabljati inzulin, ki ga v telo vnesejo s pomočjo injekcij, pogosto ga uporabljajo tudi diabetiki tipa 2.  

Diabetes od obolelega torej zahteva veliko mero pozornosti in prilagajanja. Čeprav je tak življenjski slog od začetka izjemno naporen, se večina diabetikov nanj sčasoma navadi in osredotoči predvsem na njegove pozitivne učinke.

Posledice zanemarjanja sladkorne bolezni so lahko nevarne

Diabetes že sam po sebi ni nedolžna bolezen, a če ga primerno ne negujemo, lahko vodi v še hujše zdravstvene zaplete. Med njimi so okvare drobnih žil in notranje stene velikih žil, poškodba očesnega ozadja, ledvic in živčevja, zmanjšana prekrvavitev možganov, srčne mišice in nog.

Če istočasno pride do okvare oživčevja in ustavitve prekrvavitve nog, je v skrajnem primeru potrebna amputacija nog. Vodi lahko tudi v slepoto, odpoved ledvic in bolezni srca ter ožilja.

Diabetes in covid-19 v medsebojnem odnosu

Ameriška organizacija sladkorne bolezni (ADA) je odgovorila na nekaj pomembnih vprašanj v zvezi z vplivom bolezni covida-19 in njenega vpliva na diabetike. Medtem ko za zdaj ni nobenih dokazov, ki bi kazali, da so diabetiki bolj nagnjeni k okužbi s koronavirusom, je treba poudariti, da je razvoj bolezni covida-19 pri diabetikih navadno hujši.

Težje posledice v primeru okužbe s koronavirusom bodo doživljali predvsem diabetiki s hujšimi oblikami diabetesa in posledično oviranim delovanjem srca, v najhujših primerih bi koronavirus zanje lahko bil smrtno nevaren.

Izpostaviti je treba tudi nevarnost pojava diabetične acidketoze, smrtno nevarnega stanja, povezanega s kopičenjem kisline (ketonov) v krvi.

Zaščitite se pred sladkorno boleznijo: živite zdravo

Zgolj s spremembo življenjskega sloga, torej z izbiro zdrave prehrane, vzdrževanjem zdrave telesne mase in zmerne telesne aktivnosti, je mogoče za več kot 60 odstotkov zmanjšati tveganje za nastanek sladkorne bolezni.

Veliko lažje je bolezen preprečiti kakor jo zdraviti. Prav tako je pomembno, da sladkorno bolezen prepoznamo čim bolj zgodaj. Udeležujte se rednih preventivnih pregledov, ki jih v Sloveniji izvajajo vsi zdravniki specialisti družinske medicine.