Zgodba za lepši dan: Življenje po rojstvu, življenje po smrti

Dojenčka v maternici se pogovarjata:

»Ali verjameš v življenje po rojstvu?«

»Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.«

»To je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kakšno bi bilo takšno življenje?«

»Ne vem natančno, toda prepričan sem, da bo bolj sveto in lahko bova hodila in jedla z lastnimi usti.«

»To je popolna bedarija. Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to imava vendar popkovino. Povem ti: po rojstvu ni življenja.«

»Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da po rojstvu nekaj je, nekaj precej drugačnega od tega, na kar sva navajena.«

»Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča. Poleg tega pa življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem okolju.«

»Ne, ne vem natančno, kakšno je življenje po rojstvu, toda v vsakem primeru bova srečala najino mamo. Ona bo potem skrbela za naju.«

»Mamo! Ti verjameš v mamo? In kje naj bi po tvojem bila?«

»Vsepovsod okoli naju, seveda. Po njeni zaslugi sva živa. Brez nje sploh ne bi obstajala.«

»Ne verjamem! Mame nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja.«

»Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva, kako poje in boža najin svet. Veš, prepričan sem, da se življenje z rojstvom pravzaprav šele začne.«