Zgodba za lepši dan: Orlovo jajce med kokošjimi

Star kmet se je vračal s sejma, malce vesel, malce okajen, ker mu je končno uspelo prodati kilavo kravo. Ob poti je našel jajce. Ni bilo običajno jajce, ampak orlovo. A kmet tega ni vedel. Vzel ga je domov in dal v kokošnjak za hišo.

Mladi orlič se je izlegel skupaj z zarodom piščancev in skupaj z njimi zrastel. Vse svoje življenje je orel delal to, kar so delali piščanci, prepričan, da je eden izmed njih. Brskal je po zemlji za črvi in žuželkami. Kokodakal je, razprostiral krila in letal le nekaj čevljev nad zemljo.

Leta so minila in orel se je zelo postaral. Nekega dne pa je nad seboj zagledal mogočno ptico na jasnem nebu. Graciozno je drsela med zračnimi tokovi in komaj kdaj zamahnila s svojimi mogočnimi zlatimi krili.

Stari orel je gledal vanj s strahospoštovanjem: »Kdo je to?« je vprašal.

»To je orel, kralj ptic,« mu je dejal sosed.

»On pripada nebu, mi pripadamo zemlji – mi smo kokoši.« Orel je živel in umrl kot kokoš, ker je verjel in bil prepričan, da je tudi on kokoš.

Vsi smo rojeni kot orli, zato se dvigni od tal in svobodno poleti.

Povzeto po Anthonyju De Mellu