Naprej na vsebino

Solidarnost, maske in klobase

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2005 20. december razglasila za svetovni dan človeške solidarnosti. Ta dan je namenjen praznovanju naše enotnosti v raznolikosti. Je tudi dan za opominjanje vlad, da spoštujejo svoje zaveze, sprejete z mednarodnimi sporazumi. Dan za ozaveščanje javnosti o pomenu solidarnosti in dan za razprave, kako s solidarnostjo dosegati cilje trajnostnega razvoja, vključno z izkoreninjenjem revščine.

Preberite tudi:

Maska je simbol za solidarnost

Vlada sprejela PKP 7 in nekaj novih sproščanj

Smo najbolj razvajena generacija v zgodovini človeštva?

Solidarni smo – ali pa nismo

Ta en dan v letu seveda ni dovolj za doseganje kateregakoli izmed teh ciljev. Solidarni smo ali pa nismo. Solidarnost živimo ali pa je ne živimo. Lahko seveda o tem razpravljamo še posebej glasno prav na dan solidarnosti. Lahko se tudi malo pohvalimo z vsemi odličnimi dejanji, zaradi katerih smo boljši. Bolj solidarni.

Solidarnost je sama po sebi precej težka beseda. Izvor besede solidarnost je v latinski besedi »solidus«, ki pomeni »trden«. Označuje ravnanje ljudi, ki so v podobnem položaju, delijo podobno usodo in so si zato med seboj naklonjeni ter se »trdno« podpirajo. Solidarnost izhaja iz razumevanja, da so težave posameznika težave vseh, ki so v enakem položaju.

Ko pomagamo nekomu v stiski, hkrati pomagamo tudi sami sebi, saj si s tem povečamo možnost, da bo tudi nam nekdo pomagal, ko bomo to potrebovali.
Ko pomagamo nekomu v stiski, hkrati pomagamo tudi sami sebi, saj si s tem povečamo možnost, da bo tudi nam nekdo pomagal, ko bomo to potrebovali.
Vir slike: Pixabay

Solidarna družba posameznika v stiski ne prepusti usodi, temveč mu pomaga, saj s tem pomaga tudi sebi. Nikoli namreč ne vemo, kdaj se bomo sami znašli v težavah, mar ne? Solidarni smo lahko tudi zaradi strahu pred karmo. Nič narobe. V tem primeru sem prepričana, da cilj posvečuje sredstva, ali drugače: ni pomemben razlog, zakaj sem trpljenje preprečil, pomembno je, da nihče ne trpi.

Solidarnost in/ali maska

Generalni direktor Svetovne znanstvene organizacije dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus je avgusta letos dejal, da maska, poleg tega, da ostaja eno ključnih orodij za zaustavitev virusa, postaja tudi simbol za solidarnost. Prav tako je simbol solidarnosti tudi upoštevanje ukrepov za preprečevanje okužb s covidom-19. Vsi smo v enakem skrajno neprijetnem položaju in prav bi bilo, da bi se tega tudi vsi zavedali.

Solidarna družba se ne bori za pravico do pljuvanja drug v drugega, solidarna družba argumentov proti nošenju mask in odpovedovanju zabavam ne reče: »Eh, saj mi nič ne bo, sem mlad in zdrav. Stare naj nekam zaprejo, meni pa dajo mir.« Solidarna družba se ne polarizira na desne in leve, zgornje in spodnje, trde in mehke sredi svetovne pandemije. Solidarna družba se ne uči šteti do 46 v času, ko se vse, kar smo poznali, in vse, česar smo bili navajeni, seseda samo vase.

Revščina škodi vsem

Kvaliteta družbe se ne meri samo po gospodarski uspešnosti, temveč tudi po tem, kako je poskrbljeno za najbolj uboge. Mednarodni dan solidarnosti spodbuja k dodatnemu razmisleku, kako pomagati človeku v stiski. Mnogo humanitarnih organizacij in posameznikov se trudi reševati stiske posameznikov, ki se v težavah znajdejo iz različnih razlogov. Vendar so to le obliži na rane, za katerimi pridejo nove in nove.

Kot družba se ne bi smeli zgolj osredotočati na blaženje stisk ranljivih, ampak delovati preprečevalno. Narediti vse, kar je v naši moči, da se te stiske ne bi pojavile. »Daj človeku ribo, nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti ribe, prehranil ga boš za vse življenje,« pravi star kitajski pregovor.

Uspešnost družbe se izkazuje tudi s tem, kako le-ta poskrbi za svoje najranljivejše člane. Kot družba se ne bi smeli zgolj osredotočati na blaženje stisk ranljivih, ampak delovati preprečevalno.
Uspešnost družbe se izkazuje tudi s tem, kako le-ta poskrbi za svoje najranljivejše člane. Kot družba se ne bi smeli zgolj osredotočati na blaženje stisk ranljivih, ampak delovati preprečevalno.
Vir slike: Pixabay

Ko bomo dojeli, da je družba premožnih, uspešnih in zadovoljnih ljudi dobra za vsakega posameznika in za družbo kot celoto, ko se ne bomo prerekali o tem, zakaj nekdo dobi par evrov več kot nekdo drug, sploh, če oba dobita vsoti, mnogo prenizki za dostojno življenje, ko se bomo veselili tega, da ima nekdo dovolj denarja, da si privošči storitev, ki jo ponujamo in imamo tako vsi nekaj od tega … ko bomo dozoreli, bo vsem lepše.

Vsaj v nečem smo primorani ostati solidarni. Vsaj zaenkrat, dokler je tako urejen družbeni sistem, se ne moremo sami odločati o tem, ali bomo ali ne bomo vplačevali v sistem socialnega varstva. K temu smo zavezani vsi zaposleni, naši delodajalci in samozaposleni. S solidarnostjo podpiramo temelje socialne države.

Od krvi do klobase pri lokalnem mesarju

Dober primer solidarnosti so krvodajalske akcije. Krvodajalci darujejo kri, da lahko zdravniki z njo rešujejo življenja drugih. Odličen primer solidarnosti so gasilci v prostovoljnih gasilskih društvih. Ne glede na to, da za tiste, ki so v stiski, »vedno pridejo prepozno«, ne glede na to, da si morajo sami priskrbeti sredstva za opremo, so vedno tam, kjer so ljudje v stiski.

Solidarni smo lahko vsi. Najverjetneje nihče izmed nas ne bo preprečil svetovne revščine. Najverjetneje nihče izmed nas ne bo tista miss, ki bo dosegla, da bo mir na svetu. Pa vendar je lahko vsak izmed nas tisti heroj, ki bo klobaso kupil pri lokalnem mesarju, krompir in jabolka pri kmetu na vasi in spil kavo v manjšem lokalu, katerega lastnik še samo na »škrge diha« in se muči, da ohrani posel pri življenju. In tisti čudež, ki napoji sosedovo kravo, da ja ne bi crknila.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice