Skip to content

Franc Bogovič: Za novo leto bomo tokrat en drugemu iskreno želeli zdravja

S Francem Bogovičem, poslancem SLS in Evropske ljudske stranke (EPP Group) v Evropskem parlamentu in podpredsednikom Slovenske ljudske stranke, smo se v predprazničnih decembrskih dneh pogovarjali o pozitivnih naukih koronakrize, solidarnosti, večletnem proračunu EU in načrtu za okrevanje, dolgoročnih globalnih izzivih, kot so demografska kriza in »epidemija« osamljenosti, slovenskem cepetanju na mestu glede zakona o dolgotrajni oskrbi, pa tudi o praznikih, ki so pred nami. Spregovoril je tudi o tem, kako enotni in ponosni smo Slovenci 30 let po plebiscitu za samostojno Slovenijo.

Preberite tudi:

Bogovič o dekadenci vrednot zahodne družbe in naukih koronakrize

Franc Bogovič: Kmetje so močnejši tam, kjer so bolje povezani. Na tem področju moramo v Sloveniji še ogromno narediti!

V teh dneh zaključujemo zelo posebno leto, v katerem je naš utečeni ritem dela in življenja pretresla pandemija covida-19. Najverjetneje več nič ne bo tako, kot je bilo, a to še ne pomeni, da bo slabše. Kaj menite, kakšne pozitivne nauke nam je vendarle prinesla ta kriza, ne glede na izredno težke preizkušnje, v katerih ljudje izgubljamo svojce, zdravstveni sistemi se lomijo pod pritiski, trpi gospodarstvo in marsikdo trepeta pred izgubo delovnega mesta, pa tudi družba kot celota je pod velikimi psihičnimi pritiski? Česa se moramo naučiti?

Zagotovo je bilo prvo na preizkusu področje solidarnosti na evropski ravni, kjer je po začetnem šoku prišlo do sodelovanja med državami pri skupni nabavi opreme in do tega, da so se tudi italijanski bolniki zdravili v Nemčiji in podobno.

Podeželski način življenja oziroma življenje na podeželju z urejeno infrastrukturo se je izkazalo za boljše in tudi varnejše od urbanega mravljišča.
Podeželski način življenja oziroma življenje na podeželju z urejeno infrastrukturo se je izkazalo za boljše in tudi varnejše od urbanega mravljišča.
Vir slike: Osebni arhiv Franca Bogoviča

Na preizkušnji je bila tudi medgeneracijska solidarnost, od tega, da smo v nekem trenutku začutili, da mlajše generacije ta bolezen ne skrbi preveč, ker je bolj odporna nanjo oziroma so zanjo posledice manjše, do tega, da se je v nadaljevanju razvilo veliko dobrih primerov, ko so mladi pokazali, da so solidarni. Na primer, v našem domu starejših je študentka prostovoljno opravljala videopogovore s svojci, mladostniki pa so se organizirali glede učne pomoči na daljavo.

Prav tako se je na nek način na novo osmislil pomen družine, v kateri smo lahko našli pristan. Pokazalo se je tudi, da ni odporne Evrope brez odpornega podeželja. Podeželski način življenja oziroma življenje na podeželju z urejeno infrastrukturo se je izkazalo za boljše in tudi varnejše od urbanega mravljišča.

Velik pomen je imela tudi digitalizacija, saj smo se zelo na hitro učili uporabljati nove aplikacije. Navadili smo se, da je dovolj iti v trgovino enkrat na teden, ne vsak dan. Da morda tudi ni treba toliko potovati, saj lahko kako zadevo uredimo na daljavo in s tem pomagamo tudi pri ogljičnem odtisu.

Naukov je res veliko in upam, da bomo o njih razmišljali tudi takrat, ko bo cepivo odpravilo to nadlogo v obliki koronavirusa.

Najpomembnejši odziv EU na posledice pandemije sta zagotovo prihodnji večletni proračun EU in načrt za okrevanje EU, pri katerem je imela pomembno vlogo tudi vaša Poslanska skupina EPP Group.Zakaj sta tako pomembna in kaj od celotnega finančnega svežnja lahko pričakuje Slovenija? In pod kakimi pogoji?

Odziv EU na to zahtevno leto je sestavljen iz dveh paketov – na eni strani je to nov sedemletni proračun, ki je bil sprejet na decembrski seji, po tem, ko se je odpravila blokada s strani Madžarske in Poljske, na drugi strani pa načrt za okrevanje.

Načrt za okrevanje je zelo robusten program, ki prinaša dodatnih 750 milijard evrov za okrevanje po pandemiji, ob 1175 milijard evrov velikem sedemletnem proračunu EU. Predvideva tudi enostavnejše postopke, zahteva pa veliko hitrost pri sprejemanju in koriščenju teh sredstev, kajti ta denar mora biti razporejen v treh in porabljen v petih letih. Ko k temu dodamo to, kar imamo v Sloveniji za izkoristiti še iz iztekajoče se finančne perspektive, bo naslednjih pet let na razpolago okoli 1,5 milijarde na leto, kar je 3- do 4-krat več evropskih sredstev, kot smo jih uspeli letno koristiti do zdaj.

Finančni paket je širok in njegov čimprejšnji sprejem je bil za nas v EPP Group ključen. Omogoča in zahteva dobro načrtovanje, da bomo sprejeli ukrepe, s katerimi bosta tudi naše gospodarstvo in družba lahko naredila razvojni preboj, ob tem, da si najprej opomoreta od krize. Iz tega denarja bo možno financirati tudi zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe, kar prej ni bilo mogoče. Ta del financiranja je to, kar dela EU odpornejšo.

Pri črpanju ostalih sredstev se bo moralo slediti usmeritvam v zeleno in digitalno EU, zato bo treba ukrepe in tudi projekte usmeriti v to smer na vseh ravneh: od strateških dokumentov na državni ravni do načrtovanja v občinah in tudi v gospodarstvu.

Ključni izziv bo tudi pospešiti postopke umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor, kar vemo, da je rakava rana in cokla slovenskega razvoja. Izziv bo tudi najti odgovor na vprašanje, kako vzpostaviti sodelovanje javnega in zasebnega, oziroma kako bo tudi zasebni sektor lahko koristil sredstva. Na voljo je 3,6 milijarde ugodnih kreditov, s katerimi je tudi na področju dolgotrajne oskrbe moč del objektov zgraditi s poceni denarjem s projekti v javno-zasebnem partnerstvu.

Za različne razvojne preboje na različnih področjih bo gospodarstvu oziroma podjetjem nujno treba omogočiti dostop do tega denarja.

Omenili ste, da bo iz načrta za okrevanje možno financirati tudi področje dolgotrajne oskrbe, ki tudi v Sloveniji ali pa morda predvsem v Sloveniji predstavlja velik izziv. Kakšne so smernice EU za dolgotrajno oskrbo in kako ocenjujete, da se Slovenija na njih odziva?

Dolgotrajna oskrba je v Sloveniji eno izmed zelo zanemarjenih področij. Že drugo desetletje govorimo o tem, da je treba sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. Osnutek zakona je šel končno v javno razpravo in naj bi bil sprejet v dveh letih. Moramo vedeti, da če bomo želeli koristiti sredstva iz načrta za okrevanje za to področje, bomo morali predhodno sprejeti ta zakon.

Eden od ključnih problemov je, da v Sloveniji za dolgotrajno oskrbo porabimo približno eno tretjino toliko sredstev, kot jih v povprečju porabijo v EU, zato so predvidene tudi nove davščine, novi viri, kar bo naslednji trd oreh.

Pomembno je tudi, da razumemo, da je v državah v naši soseščini, od Avstrije do Nemčije, koncept dolgotrajne oskrbe usmerjen v to, da se jo poskuša čimbolj deinstitucionalizirati, da ni načrt za dolgotrajno oskrbo zgraditi še deset domov za starejše, ampak da je treba na eni strani najti možnost, da se vključi v ta sistem tako svojce kot sistem pomoči na domu, pa tudi zdravstveno oskrbo na domu, sistem varovanih stanovanj in stanovanjskih skupnosti kot tiste oblike, ki bodo po eni strani omogočale bolj kakovostno življenje za starostnike, na drugi strani bo pa tudi z javnofinančnega vidika rešitev sprejemljivejša.

Veliko moramo še narediti in upam, da bo politika zmogla dovolj modrosti, da bo te stvari čim hitreje sprejela in da se bodo aktivno vključile tudi občine, lokalne skupnosti. Mislim, da ni dovolj, da se to počne samo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS in na Ministrstvu za zdravstvo RS. Po drugi strani se morata omenjeni ministrstvi bolj usklajeno pogovarjati. Kolikor je meni znano, zdravstveno ministrstvo bolj teži k institucionalni oskrbi (domovi za starejše), medtem ko ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve daje večjo podporo neinstitucionalnim rešitvam.

Praznjenje podeželja in starajoče se prebivalstvo imata seveda velik ekonomski vpliv. Tega pa spremljata tudi socialna in čustvena nota. Vedno več ljudi je osamljenih, na kar se kot družba moramo ustrezno odzvati. Ustrezno pa se mora odzvati tudi politika. V luči tega ste v Posavju razvili projekt Pametnih srebrnih vasi. Katere izzive in na kak način s tem projektom rešujete?

V Posavju smo se tega problema lotili zelo organizirano in prek posavske Lokalne akcijske skupine (LAS Posavje) zagotovili sredstva iz programa LEADER za izvedbo študije za pet LAS-ov širom po Sloveniji. Najprej se je pregledala demografska slika posameznega področja in napovedi, kakšna bo dejanska potreba po različnih oblikah dolgotrajne oskrbe v prihodnje, s prognozo za naslednjih nekaj desetletij. Pregledalo se je, kaj že obstaja in katere vrzeli bi bilo treba zapolniti, da bi se vzpostavila celovita dolgotrajna oskrba.

V občini Krško smo s sistematično dolgotrajno oskrbo pričeli že v času, ko sem še sam županoval v naši občini. Takoj po tem, ko je bil zgrajen nov dom starejših, smo razvili ekipo za pomoč na domu, v kateri je danes zaposlenih 25 ljudi, ki oskrbujejo več ljudi na domu, kot jih je v domski oskrbi.

Sestavila se je ekipa ljudi, znotraj katere so tudi zdravstveni tehniki, ki so nadgradili storitev v smer, da je nekdo starostniku na dom prinesel obrok hrane, do te mere, da je hkrati opravil osnovno zdravstveno dejavnost ali dal ustrezna zdravila. Poleg tega se je ustanovila skupina, v kateri so fizioterapevt, delovni terapevt, socialna delavka, kineziolog, ki so omogočili, da so v domačem okolju na noge postavili tistega, ki je prišel iz bolnišnice, ali oslabele na domu.
Sestavila se je ekipa ljudi, znotraj katere so tudi zdravstveni tehniki, ki so nadgradili storitev v smer, da je nekdo starostniku na dom prinesel obrok hrane, do te mere, da je hkrati opravil osnovno zdravstveno dejavnost ali dal ustrezna zdravila. Poleg tega se je ustanovila skupina, v kateri so fizioterapevt, delovni terapevt, socialna delavka, kineziolog, ki so omogočili, da so v domačem okolju na noge postavili tistega, ki je prišel iz bolnišnice, ali oslabele na domu. Vir slike: Pixabay

Videli smo izzive še na več drugih ravneh. Odkupila se je bivša Mercatorjeva trgovina in po novem letu bo v tem prostoru urejen dnevni center za dementne ljudi, v katerem bodo  lahko ljudje, ki jih tare ta bolezen, v dnevnem varstvu in bodo šli popoldne nazaj domov k svojcem.

Z novim letom zaključujemo iz sredstev EU financiran projekt MOST, v katerem se je pomoči na domu, ki jo opravljajo socialni delavci, dodala zdravstvena nota. Sestavila se je ekipa ljudi, znotraj katere so tudi zdravstveni tehniki, ki so nadgradili storitev v smer, da je nekdo starostniku na dom prinesel obrok hrane, do te mere, da je hkrati opravil osnovno zdravstveno dejavnost ali dal ustrezna zdravila. Poleg tega se je ustanovila skupina, v kateri so fizioterapevt, delovni terapevt, socialna delavka, kineziolog, ki so omogočili, da so v domačem okolju na noge postavili tistega, ki je prišel iz bolnišnice, ali oslabele na domu. Tako so lahko starostniki dlje časa in v boljšem zdravstvenem stanju doma.

Občinski svet Občine Krško je na decembrski seji sprejel sklep, da bomo to dejavnost dve leti financirali iz občinskega proračuna, računajoč na to, da bo v prihodnje ta storitev del storitev, zajetih v Zakonu o dolgotrajni zdravstveni oskrbi.

Podjetje v občinski lasti v Krškem gradi 25 stanovanj, med njimi bo tudi stanovanjska skupnost za osem starostnikov. Na Senovem predvidevamo izgradnjo centra dolgotrajne oskrbe, kjer bi bilo več varovanih stanovanj in tudi pametna soba, v kateri bi lahko usposabljali za uporabo sodobne tehnike in aparatur ljudi, ki opravljajo to dejavnost, in svojce starostnikov. Tako bi bil ta center tudi izobraževalni center.

Na takšen način si predstavljamo Pametno srebrno vas, ki ima celovito ponudbo, da lahko starostnik čim dlje ostane v bližini svojega doma, in da ostane, tudi če mora v varovano stanovanje, čim bližje svojcem, prva stvar pa je, da se mu pride pomagat na njegov dom. Želimo čim bolj pripravljeni priti v čas, ko bo sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, kar bo, upam, da čimprej, ker potrebe rastejo, ne glede na to, ali imamo zakon sprejet ali ne.

Vzporedno z novimi izzivi, ki jih je s seboj prinesla koronakriza, še vedno ostajajo »stari«, ali če temu rečemo dolgoročni izzivi, ki so sedaj morda v senci, pa vendar nič manj pereči, morda celo bolj. Kar veliko sva danes že rekla o problematiki staranja prebivalstva in o podeželju. Pri soočanju s temi izzivi, kot ste že večkrat izpostavili, stavite na uspešno kohezijsko in kmetijsko politiko, ki ji tudi v EPP Group (Evropski ljudski stranki) namenjate veliko pozornosti. Kaj menite, ali je razvoj teh politik na ravni EU in na slovenski ravni ustrezen?

Kmetijska in kohezijska politika sta tako imenovani tradicionalni politiki, okoli katerih je v EU vedno veliko govora in kateri sta za našo Politično skupino EPP Group zelo pomembni. Nekateri posamezni poslanci iz drugih političnih skupin bi ju zelo okrnili ali celo ukinili. V osnovi pa sta to politiki, ki izpolnjujeta princip solidarnosti znotraj EU.

V sedanji finančni perspektivi (FP 20142020) sta ti politiki imeli na voljo prek 70 odstotkov proračuna EU, v novi finančni perspektivi (FP 2021–2027) je teh sredstev nekaj manj, še vedno pa prek 60 odstotkov. Tu pride do izraza to, da države neto plačnice več plačajo v proračun EU, potem se pa, še posebej znotraj kohezijske politike, več sredstev nameni v tiste države, kjer je stopnja razvoja nižja. Zato menim, da sta ti dve politiki ključni, saj imamo v EU še vedno velike razvojne razkorake med bolj in manj razvitimi regijami in državami.

Ali sta primerni ali ne? Velik del teh politik je usklajen na ravni EU, en del odločanja in izvedba pa sta prepuščena posameznim državam. Pri kohezijski politiki je bilo v FP 2007–2013 veliko pozornosti posvečeno izgradnji osnovne infrastrukture. V Sloveniji smo takrat zgradili veliko prometne infrastrukture, infrastrukturno je bilo urejeno marsikatero naselje, gradili smo turistično infrastrukturo, pa tudi okoljsko infrastrukturo za vodooskrbo, odpadne vode, ravnanje z odpadki, protipoplavno zaščito in podobno.

FP 2014–2020 je bila prehodna finančna perspektiva EU, v kateri se je evropska sredstva že usmerilo tudi v inovacije, nove tehnologije in pametne specializacije … V Sloveniji smo po mojem prepričanju celo preveč sredstev namenili za to, saj bi lahko in morali več sredstev EU vložiti v manjkajočo osnovno infrastrukturo, vključno s širokopasovnimi povezavami.

V prihajajoči FP 2021–2027 vse evropske politike  zaznamujejo tri čarobne besede: ZELENA, DIGITALNA, ODPORNA EU. Vsaka država sama mora znati prepoznati, določiti in uspešno izpeljati svoje prioritete, cilje, točke preboja. To bo v kmetijstvu zdaj še pomembnejše. Do zdaj so države bolj ali manj izpolnjevale v EU določeno skupno kmetijsko politiko, zdaj pa je določen le osnovni okvir, od tam naprej bodo pa države članice imele proste roke pri določanju svojih prioritet.

Pri črpanju sredstev EU, ki bodo zdaj zelo velika, tudi v kohezijski politiki, bo pomembno, da bomo znali dovolj hitro usmeriti sredstva v prave namene, v namene, ki bodo ustvarjali dodano vrednost in hkrati skrbeli za enakomeren razvoj države. Slovenija ima, za razliko od večine evropskih držav, večjo priložnost, da ohranja ravnovesje med razvojem podeželja in razvojem mest. Je pa treba imeti zelo jasno vizijo, kaj hočeš narediti, ker če enakomernega razvoja države ne spodbujaš, se zgodi povsem naraven evolucijski postopek urbanizacije in centralizacije države.

Izredno pomembno je tudi, kdo v državi vodi kohezijsko politiko. Dokler je koordinacija kohezijske politike v rokah državne sekretarke  v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monike Kirbiš Rojs, sem miren.

Bliža se praznik dan samostojnosti in enotnosti. Pred 30 leti smo Slovenci s ponosom strnili svoje vrste in se odločili, da bomo skupaj samostojno in neodvisno stopili na pot in da bomo prihodnost preživljali v lastni državi. Kaj menite, koliko tega ponosa je ostalo in ali smo Slovenci po vašem mnenju še vedno enotni?

Enotnost je ostala predvsem v nazivu praznika »Dan samostojnosti in enotnosti« in mi je zelo žal, da je ni v Sloveniji več. Zelo podpiram, da praznike, ki so povezani z nastankom naše države, slovesno in dostojno praznujemo. Še vedno sem zelo ponosen, da sem bil 12. maja 1988 v Unionski dvorani, ko je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza, današnja Slovenska ljudska stranka, in da smo takrat zelo z lahkoto nagovorili sovrstnike, mlajše in starejše, da so se nam pridružili, ter da je Demosu uspelo prepričati tudi takratno opozicijo, da smo šli enotno na plebiscit in dosegli ta veliki cilj slovenskega naroda – svojo državo.

Nismo prestali tega zrelostnega izpita in upam, da bo s časovne distance, v nekem doglednem času leta ali dveh, kdo strokovno pogledal na današnjo situacijo soočanja z epidemijo in naredil realno oceno.
Nismo prestali tega zrelostnega izpita in upam, da bo s časovne distance, v nekem doglednem času leta ali dveh, kdo strokovno pogledal na današnjo situacijo soočanja z epidemijo in naredil realno oceno.
Vir slike: Osebni arhiv Franca Bogoviča

To enotnost sem zelo pogrešal v letošnjem letu, ko smo bili na zelo veliki preizkušnji, in mislim, da bi jo zelo potrebovali v boju proti covidu-19. Zagotovo bi kakšen človek več lahko preživel zdravstveno krizo, če bi ne izkoriščali te  pandemije za medstrankarske boje in orodje za sesuvanje vlade aktualnega predsednika Janeza Janše.

Nismo prestali tega zrelostnega izpita in upam, da bo s časovne distance, v nekem doglednem času leta ali dveh, kdo strokovno pogledal na današnjo situacijo soočanja z epidemijo in naredil realno oceno.

Kako bi pa ocenili vlogo medijev v času osamosvajanja in v času boja proti epidemiji?

V času osamosvajanja so bili mediji, ne glede na izredno velike pritiske različnih institucij prejšnje države, zelo državotvorni, poročali so hrabro in objektivno ter veliko prispevali k samostojnosti in enotnosti slovenskega naroda.

V letošnjem letu pa sta tako opozicija kot tudi medijski prostor padla na zrelostnem izpitu. Zaradi večinskega nasprotovanja medijev obstoječemu predsedniku vlade in njegovi stranki so mediji, skupaj z destruktivno in nedržavotvorno opozicijo, nasprotovali vsakemu ukrepu, ki ga je predlagala vlada. Nekaj časa so zelo podcenjevali posledice zdravstvene krize, nasprotovali uporabi mask, z nelegalnimi protesti širili virus in hkrati ljudi odvrnili od spoštovanja ukrepov. Ko so spoznali resnost zdravstvene krize, so isti politiki in mediji nasprotovali ukrepom, ki bi omilili ukrepe. Karkoli pa je naredila vlada, je bilo poročano kot narobe. 

Ob prisotnosti spletnih družbenih omrežij je prišlo do preboja, da veliko več ljudi danes razume, da mediji velikokrat opravljajo tudi politično vlogo in niso vedno le objektivni poročevalci, kar sicer večina ljudi od medijev pričakuje.

Karkoli bi vlada Janeza Janše s kakršnokoli koalicijo predlagala, bi se v trenutku našlo vsaj pol Slovencev, ki bi bili proti temu.

V zadnjem času za posledicami covida-19 v Sloveniji umre štirikrat toliko ljudi, kot je bilo žrtev v osamosvojitveni vojni, opozicija pa še vedno sešteva avtobus poslancev za konstruktivno nezaupnico predsedniku vlade. Žrtve covida-19 so med drugim žal tudi posledica te neenotnosti.

Miklavž nas je že obiskal, zdaj smo v pričakovanju Božička. Letošnji božič bo za vse nas povsem drugačen. Kako boste vi pričakali letošnji sveti večer in kakšna sporočila ob pričakovanju božičnih praznikov namenjate bralcem časopisa Slovenec? In kakšna upanja imate za novo leto, ki je pred nami?

Božični čas  je predvsem družinski praznik, pri nas je bilo vedno tako. Letos ne bomo šli k polnočnicam, kot smo šli prejšnja leta. Večerja v družinskem krogu, v pričakovanju skrivnosti božične noči, je osrednji dogodek teh praznikov. Letos smo na novo spoznavali, kako ti urejena družina ponudi zavetje v težkih trenutkih.

Državni praznik dan samostojnosti in enotnosti moramo ponosno slaviti, saj je še veliko narodov po svetu, ki si državotvornosti niso uspeli zagotoviti. V naši neposredni bližini so tudi narodi, ki si želijo biti del EU, kar smo si Slovenci tlakovali takrat, ko smo gradili državo.

Slovenci in Slovenke moramo biti hvaležni in ponosni na našo lastno državo. Pokažimo to tudi z našim vsakodnevnim obnašanjem, postanimo bolj enotni in povezani.

Glede želja za novo leto – zagotovo, ko si bomo zaželeli zdravje, bomo tokrat to bolj resno mislili, prej smo to kdaj pa kdaj rekli kar iz navade. Upam, da bo tudi cepivo čimprej na razpolago, da bo učinkovito in da v prvi polovici leta dosežemo precepljenost, ki bo omogočila odpornost družbe in bomo lahko odpravili večino teh omejitev, ki jih danes imamo. Hkrati pa moramo še enkrat premisliti, kaj od tega, kar smo se naučili v tej koronakrizi, je koristno prenesti v naslednja leta.

Naročnik objave je: Poslanska skupina EPP Group v Evropskem parlamentu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice