Franc Bogovič: Kmetje so močnejši tam, kjer so bolje povezani. Na tem področju moramo v Sloveniji še ogromno narediti!

Sprememba programa razvoja podeželja (PRP) je posledica hitrega odziva EU na pandemijo covida-19. V Evropskem parlamentu smo na predlog Evropske komisije že konec marca omogočili poenostavitve pri črpanju evropskih sredstev iz kohezijskih skladov in iz sklada za razvoj podeželja. Države članice EU so lahko spremenile namene PRP, povečale so lahko stopnjo sofinanciranja, stopnjo predplačil in poenostavile postopke.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) je spremenilo namene in postopke za 21,7 milijona še nerazporejenih sredstev PRP iz finančne perspektive 2014–2020. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kmalu po sprejetju sklepov na evropski ravni začelo pogovore z deležniki iz slovenske kmetijske srenje in pripravilo predlog sprememb PRP, ki ga je Evropska komisija 23. 7. 2020 potrdila.
V spremenjenem PRP se bistveno zvišujejo stopnje sofinanciranja, celo do 90 %, kar je tudi najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja, prav tako se zvišuje stopnja predplačil na do 50 %.
Glede na to, da smo ob zaključku programskega obdobja, se s spremenjenim PRP zvišuje tudi dvig najvišjega skupnega zneska podpore v programskem obdobju 2014–2020 za kmetije in mikropodjetja s 500.000 evrov na 1 milijon evrov ter za mala, srednja in velika podjetja z 1,750.000 evrov na 3 milijone evrov. S tem bodo tem subjektom omogočena nadaljnja vlaganja v rast in razvoj.
V razpisih, ki sledijo spremembi PRP, bodo z 11 milijoni evrov podprte naložbe v kmetijskih gospodarstvih, 7,7 milijona evrov bo namenjenih za predelavo kmetijskih proizvodov (zbirni centri, skladišča, hladilnice, pakirne linije in pripadajoča oprema) ter 3 milijone evrov za namakanje.
Posebne pozornosti bodo deležne kmetije na gorskih območjih, kjer bo stopnja sofinanciranja najvišja dovoljena, to je 90 %, prav tako bodo sredstva namenjena za gozdarstvo. Zelo pomembna je tudi ključna novost, to je uvedba kolektivnih naložb v gozdarstvu in na področju predelave lesa.
Spremembo PRP, ki jo je pripravilo MKGP, podpiram, saj sledi duhu sprememb, ki smo jih zagovarjali na Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) v Evropskem parlamentu. Razpisi omogočajo višjo stopnjo sofinanciranja in večje predplačilo, kar je zelo pomembno v časih, ko je likvidnost v kmetijstvu zelo slaba, postopki pa so poenostavljeni.
Podpiram tudi namene, saj je odgovor na podnebne spremembe (nakup in postavitev mrež proti toči, nakup in postavitev rastlinjakov in nakup pripadajoče opreme, zasebnih namakalnih sistemov ter nakup namakalne opreme, ureditev trajnih nasadov) pravilen ukrep.
Prav tako je zelo pomembno, da bodo podprte naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. V času pandemije so se potrošniške navade spremenile, saj potrošniki iščejo hrano v svoji bližini, za kar kmetje potrebujejo tako predelovalne obrate kakor tudi nove tržne poti. Odvisnost od uvoza in domače trgovine že dlje časa kliče po gradnji zbirnih centrov, veletržnic, ki bodo kmetom omogočili boljši položaj v prehranski verigi. Upam, da se bodo kmetje povezali prek zadružnega sistema in drugih oblik sodelovanja ter izkoristili zelo ugodne razpise.
Zelo pozdravljam tudi podporo gorskim kmetijam in gozdarskemu sektorju. Prav zanima me, če se bodo znali lastniki gozdov medsebojno povezati in izkoristiti sredstva za kolektivne naložbe. Podobno kot v kmetijstvu je slaba povezava tudi med lastniki gozdov. Pri naših sosedih, v Avstriji, odlično delujejo zveze lastnikov gozdov, prek katerih avstrijski kmetje tržijo les. Upam, da bomo s pomočjo razpisov iz PRP okrepili sodelovanje med kmeti v gozdarstvu in kmetijstvu. Trdno sem prepričan in številni primeri v tujini potrjujejo, da so kmetje močnejši tam, kjer so bolje povezani. Na tem področju moramo v Sloveniji še ogromno narediti.
Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu
Franc Bogovič (SLS/EPP)
[…] Govora je o pomembnem vprašanju glede svobodnega izvoza živil, saj mnogi menijo, da bi tovrstno trgovanje zmoglo voditi v lakoto in pomanjkanje slovenskega naroda. […]