Pred 100 leti v Slovencu

Poletje leta 1920 je bilo s političnega vidika za Slovence izjemno pestro. Vsakodnevna politična dogajanja, ki so se dotikala tako notranjih zadev kakor razmerij z drugimi evropskimi narodi, so močno zaznamovala leto 1920.

Mladost nedavno nastale Kraljevine SHS, mešane ideologije in neporavnani računi iz prve svetovne vojne so predstavljali izziv Slovencem, ki so skušali zgraditi in utemeljiti mlado skupnost.

Preberite, kako je o težavah, ki so pred stotimi leti pestile naš narod, poročal Slovenec.

Saintgermainska pogodba in vprašanje Primorske

Slovenec je v številki, izdani 11. avgusta 1920, poročal o zadnji seji italijanske zbornice, ki je zaključila razprave o saintgermainski pogodbi. Omenjena razprava je bila zelo burna, je pisal Slovenec.

Opozicija je odločno branila svoje stališče proti odobritvi saintgermainske pogodbe, medtem ko so vladne stranke zahtevale ne le aneksije Tirolskega, temveč tudi Primorskega s Trstom. Toda tukaj sta posredovala ministrski predsednik Giolitti in minister za zunanje zadeve Sforza, rekoč, da usoda Primorskega ni rešena s saintgermainsko pogodbo, torej Italija v zasedenem ozemlju nima pravice do aneksije, niti do kakršnegakoli suverenega dejanja, razen tega, da nadomesti vojaške oblasti s civilnimi.

Predlog o razveljavljenju vojaških odredb v zasedenem Primorskem je bil odklonjen z glasovanjem, a sprejeti so bili predlogi o razpisu volitev v priključenih krajih. Zakonski načrt o odobritvi saintgermainske mirovne pogodbe in o aneksiji dežel, vključenih v tej pogodbi, je bil odobren s 170 glasovi proti 38 glasovom.

Svobodni izvoz živil – koristen ali škodljiv?

Govora je o pomembnem vprašanju glede svobodnega izvoza živil, saj mnogi menijo, da bi tovrstno trgovanje zmoglo voditi v lakoto in pomanjkanje slovenskega naroda.

Slovenec je poročal, da se »Slovenski Narod« bori proti svobodnemu izvozu, ker se s tem uničujejo »izmučeni konsumenti« in se hoče s tem »narod izstradati«. Predsednik jugoslovanske demokratske stranke minister dr. Kukovec je v svojem govoru poveličeval zmago demokratov v vprašanju svobodnega izvoza.

Slovenec je želel »hinavščino demokratske politike razgali[ti] do nagega« in citiral ter komentiral njegove določene izjave. Kukovec je dejal: »Velik del občinstva je revoltiral proti temu, da bi se kaj iz države izvozilo, češ, da je treba ščititi konsumente. To načelo pa je v Jugoslaviji nevzdržljivo, mnogim slojem naroda (namreč demokratskim upravnim svetnikom. Op. ur.) pa škodljivo in pogubno.«

Opomba urednika Slovenca se glasi, da Kukovec z »mnogimi sloji naroda« misli demokratske upravne svetnike. Naslednji citat, objavljen v Slovencu, se je glasil: »Prodrlo je načelo svobodnega izvoza iz naše države. Stvar pokrajinskih vlad je, da danes, ko je živeža za državo dovolj in preveč, pravočasno skrbijo za nabavo živeža za naprej, ne da bi se pri tem oškodovalo kmetovalca.«

Urednik Slovenca pa je to izjavo komentiral tako: »Gospod dr. Kukovec, ki ne zna slovenščine, misli seveda bankirja.«

Shod komunistov v Kočevju

15. avgusta 1920 je na premogovniku v Kočevju potekal komunistični shod, ki je štel skoraj tristo udeležencev. Govorec je razlagal o krvavih dogodkih na Zaloški cesti, ki so se pripetili aprila tega leta, o nasilju nad komunisti, streljanju ter nepravični sodbi okrajnega glavarstva.

Razlagal je tudi o komunističnem programu in pozival navzoče delavstvo, da vstopi v komunistično stranko. Govorec je priznal, kakšna škoda je, da je bil komunistični »pokret« na kočevskem premogovniku, ki se je pričel pred pol leta, in kjer je bila prva komunistična trdnjava na Slovenskem, zatrt, sedaj pa »je komunistom treba zopet pričeti čisto znova«.

Slovenec je opozoril, da so se mnogi listi in ljudje, ki so — zlasti po porazu komunistov — trdili, da komunistov v Kočevju sploh ni bilo, motili. Kot dodatek k dejstvu, da je komunizem v Sloveniji še zmerom prisoten, so navedli še en primer: istega dne so v neki gostilni v Stari Cerkvi premogarji-komunisti vpili, kako močno jim je žal, da se jim prvomajske »pripravljene nakane (strmoglaviti vlado, vpeljati komunistično strahovlado itd.), niso posrečile, da pa ne bodo odnehali od svojih namenov.«

Napetosti v srednji Evropi

V številki, ki je izšla 21. avgusta 1920, je Slovencev poročal o novi vojaški zvezi med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Na vojaški konvenciji med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki je potekala v Ženevi, sta se naroda obvezala, da takoj vkorakata na Madžarsko, če bi slednja poslala svoje čete preko Slovaške na pomoč Poljski ali če bi se Madžari namerili napasti Avstrijo.

Dunajski list »Mittaagspost« je zatrjeval, da je akcijo dr. Beneša in dr. Rennerja pripisovati vplivu Italije; Renner naj bi se po konferenci z italijanskim zastopnikom na Dunaju peljal v Prago, ker je prevzel nalogo, da z dr. Benešem posreduje med Italijo in Jugoslavijo, ki sta v izredno slabih in nevarnih odnosih.