Božič ni družinski praznik?

Ena izmed najpogostejših trditev, ki jih lahko slišimo o božiču je, da je božič družinski praznik. Družinski prazniki se praznujejo ob priložnostih, ko ima kdo v krogu družine, rojstni dan, god, obletnico poroke, itd. Praznovanje se lahko nanaša npr. tudi na ozdravitev člana družine od hude bolezni. Družina torej praznuje, ko se neka pomembna stvar ali obletnica nanaša izključno nanjo.

Preberite tudi:

Slovenski ljudski običaji: Kdaj bi morali pospraviti božično drevesce in jaslice?

Božič – praznik, ko je bog človeku najbližji

Božič je praznik občestva vernikov

Ko govorimo o božiču je tudi tistim, ki niso kristjani, jasno, da se praznovanje božiča ne tiče samo posameznih družin, ampak gre za praznovanje celotne skupnosti, ki se ima za kristjane. Zato božiču in tudi drugim cerkvenim praznikom, ne moremo reči, da so družinski prazniki, ampak so v prvi vrsti praznik celotnega krščanskega občestva.

Kdo potem predstavlja občestvo, ki praznuje božič? To so tisti, ki verujejo, da je se je Bog v določenem zgodovinskem trenutku učlovečil v telesu Device Marije. Marija je Božjega Sina rodila v Betlehemu, v votlini poleg živine, skupaj z možem Jožefom sta mu dala ime Jezus.

Ime Jezus, pomeni, Bog rešuje

Takšno ime sta mu dala zato, ker se je pred tem Jožefu v sanjah prikazal angel in mu povedal dve stvari: prva je, da naj se ne boji vzeti k sebi Marije, ker je spočela od Svetega Duha; druga stvar pa je otrokovo poimenovanje. Angel mu je naročil naj mu da ime Jezus. Ime Jezus v prevodu pomeni Bog rešuje (Mt 1,28–25).

Že poimenovanje z imenom Jezus je nakazalo, kaj bo njegovo življenjsko poslanstvo. Z Jezusovim učlovečenjem se je začela njegova pot, ki ga je vodila vse do smrti na križu. S svojim trpljenjem in smrtjo je odrešil človeka vsega zla, ki ga povzroča greh. S svojim vstajenjem, tretji dan, pa je človeštvu dokončno omogočil da lahko fizična oblika bivanja sprejme večno bivanje v Božjem kraljestvu.

V času Jezusovega rojstva je bila sveta družina daleč od doma

Proti trditvi, da je božič družinski praznik, ki naj bi se praznoval v krogu družin, govori tudi dejstvo, da so bili Jezus, Marija in Jožef, v času Jezusovega rojstva daleč stran od doma. Bili so sicer družina, vendar daleč stran od varne družinske idile. Ker se je Jožef rodil v Betlehemu, se je moral, po ukazu cesarja Avgusta, z družino popisati v njegovem rojstnem mestu.

Noseča Marija in njen mož Jožef, sta iz Nazareta v Betlehem potovala peš, kar je današnjemu človeku, ki je vajen ugodja, zelo težko predstavljivo. Ker so bila v Betlehemu, zaradi množice prebivalstva, ki so se popisovali, prenočišča polna, sta visoko noseča Marija in Jožef lahko našla zavetje le v hlevu poleg živine.

Marija je v hlevu rodila Jezusa in ga položila v jasli, kakor je zapisano v Svetem pismu (Lk 2,7). Zato pri sveti družini nikakor ne moremo govoriti o družinski idili, v zavetju svojega doma, ker je ravno v času Jezusovega rojstva doživljala pravo kalvarijo. Romantično vzdušje, ki je v božični noči navzoče po naših družinah, tako niti približno ne odgovarja realnosti v kateri so se znašli Jezus, Marija in Jožef.

Poimenovanja božiča za družinski praznik izvira iz komunizma

Božič, s katerim sicer praznujemo Jezusovo rojstvo, ni samo usmerjeno zgolj v ozek okvir spominjanja rojstnega dne, ampak nam od jaslic že usmerja pogled naprej, preko križa na Kalvariji v vstajenje na velikonočno jutro. Ker gre za dogodek, ki vpliva na življenje celotnega človeštva, gre za skupno praznovanje občestva vseh kristjanov in ne zgolj praznovanje posameznih družin.

Od kod pri nas miselnost, da je božič družinski praznik? Kakor veliko drugih stvari, je tudi to dediščina komunističnega obdobja. V komunizmu je namreč veljalo načelo, da je vera stvar posameznika, nekaj kar moraš pustiti doma za štirimi zidovi. To se je bilo posebej vidno ravno ob praznovanju božiča.

V času komunizma je bilo namreč strogo prepovedano kakršno koli javno okraševanje, pred božičem. Smreke, ki smo ji rekli novoletna jelka in dedek mraz sta bila simbola, ki sta se lahko v javnosti pojavila šele tik pred novim letom. Ljudje so tako samo po svojih domovih postavljali smreke in jaslice.

Tudi Cerkev se še ni otresla komunistične miselnosti

Zaradi tega, ker smo v času komunizma božič tudi v praksi praznovali samo v krogu svoje družine, se ga je oprijelo poimenovanje, da je to družinski praznik. Kakor druge stvari, ki nimajo dosti zveze s krščanstvom, je tudi Cerkev posvojila takšno poimenovanje, saj njeni predstavniki večkrat naglašajo, da je to praznik družine.

Tako se tudi v slovenski Cerkvi še nismo otresli komunistične miselnosti, kljub temi da znamo biti do njega besedno zelo ostri. Praznovanje, ki je stvar ljudi, ki so zaprti za štirimi stenami, je praznovanje individualistov, posameznikov ali posamezne skupnosti, ki nima nobene zveze z občestvom.

Kljub temu da je človek fizično sam, je lahko povezan v občestvo

Pri praznovanju božiča in drugih cerkvenih praznikov je bistveno, da je človek usmerjen navzven. Pri tem je drugotnega pomena, v kakšnem krogu se človek nahaja. Če je človek fizično sam in je v prazničnem duhu povezan z drugimi, je njegovo praznovanje občestveno.

Če so družinski člani v prazničnem duhu povezani z drugimi je njihovo praznovanje občestveno. Praznovanje božiča torej presega fizične dimenzije in s tem tudi določene življenjske ali druge skupnosti. Gre za praznovanje, kjer je v prvi vrsti pogled celotnega občestva usmerjen v jaslice in v novorojenega Božjega Sina.

Praznovanje v cerkvi še ne daje zagotovila občestvenosti

S takšnim pogledom se lahko otresemo obremenjujoče miselnosti, ki nas zaposluje ravno v letošnjih dnevih okrog božiča. Veliko prahu in mešanih mnenj je namreč dvignila odločitev Slovenske škofovske konference za ponovno vzpostavitev bogoslužja.

Tudi v tem primeru gre lahko za zadevo, za katero ni nobenega zagotovila, da ne bo ostala zgolj v fizičnih okvirih, v zaprtosti v krog določene cerkvene skupnosti. Kakor posameznik in družina, je lahko tudi npr. župnijska skupnost zaprta sama vase. Zato obhajanje svetih maš z ljudstvom ne daje nobenega zagotovila, da bo praznovanje božiča tudi v resnici občestveno.

Kdo in na kakšen način bo delal selekcijo za vstop v cerkev?

Problem v slovenski Cerkvi je, da stvari jemljemo vse preveč mehanično in omejeno v določen okvir. Posebej letos, v epidemiji covida-19, lahko praznovanje božiča po cerkvah prinese prej slabo voljo, kot pa resnično odprtost srca za Boga in njegove milosti.

Odlok, da je lahko v cerkvi samo en človek na 30 kvadratnih metrov, v praksi pomeni, da bo v cerkvi lahko samo približno deset ljudi. Glede na to, da marsikje pride za božič v cerkev celo več sto ljudi, si je težko predstavljati, kdo in na kakšen način bo odločal, kdo lahko prisostvuje sveti maši?

Tik pred božičem so škofje »stopili nekoliko nazaj« in so bogoslužje dovolili samo na območjih, kjer so epidemiološke razmere nekoliko bolj ugodne. Bogoslužje se lahko odvija v koprski škofiji in ljubljanski nadškofiji, s tem, da je v ljubljanski nadškofiji nedeljsko in praznično bogoslužje odsvetovano .

Škofje so z dovoljenjem bogoslužja breme prenesli na duhovnike

Škofje so z dovoljenjem bogoslužja naložili veliko breme na duhovnike, ki bodo prepuščeni izbiri, koga spustiti v cerkev in koga ne. Prav tako bodo morali zagotavljati predpisano razdaljo. Ukvarjanje s takšnimi stvarmi pa lahko zelo zamegli vsebino božičnega praznika.

Če bi slovenski škofje ostali pri odloku 13. novembra, ki prepoveduje bogoslužje z navzočnostjo vernikov, se nikomur ne bi bilo treba ukvarjati z zunanjimi stvarmi, ki so posledica epidemije. Kakor za veliko noč bi se lahko verniki pripravili na praznovanje doma in prisostvovali praznični maši preko televizijskih ali računalniških zaslonov.

Prisostvovanje pri maši je v prvi vrsti stvar srca

Ponovno se bo našel kdo, ki bo rekel, da maša preko televizije ni enaka kot pa v živo. Zato je treba takšnim vedno znova odgovoriti, da je prisostvovanje pri maši predvsem stvar usmerjenosti srca. Če gremo v cerkev in tam preživimo eno uro v strahu pred okužbo, bo takšno obhajanje maše prineslo veliko manj milosti, kot pa spremljanje s celotnim srcem preko televizije.

Kljub temu da ljudje božič v glavnem preživimo v krogu svoje družine, še enkrat poudarimo, da božič ni v prvi vrsti družinski praznik. Letos bomo zaradi epidemije res skozi celotno praznično obdobje v krogu svoje ožje družine. Vendar to ne pomeni, da je to praznik naše družine ali celo praznik vseh družin.

Nobena zunanja stvar ne more pokvariti našega božičnega veselja

Božič je praznik vesoljne cerkve, ki je navzoča povsod, kjer so ljudje zbrani iz istega razloga. Če bomo doma zbrani skupaj zaradi Gospodovega rojstva, bomo povezani skupaj v občestvo tudi s tistimi, ki bodo Gospodovo rojstvo praznovali v Afriki. Ravno v tem je posebnost Cerkve, ker presega vse miselne in fizične okvire.

Zato se nam ni treba bati, da bomo letos za kar koli prikrajšani, tudi če bomo omejeni na svoje domove.

Kjer bomo srca usmerili v veselje nad Gospodom, ki prihaja med nas, ne bo prav nihče, tudi ne covid-19, mogel pokvariti našega praznovanja.