Naprej na vsebino

Cepivo je v Sloveniji, luč na koncu predora je končno vidna

Skoraj deset mesecev življenja z omejitvami je marsikomu že pošteno načelo motivacijo, zdravje in živce. Težko bi našli še koga, ki ne pozna vsaj nekoga, ki mu je zaradi covida-19 umrl najbližji. Zelo težko se še postavlja argument, da »jaz nikogar ne poznam, ki bi zbolel«, saj je že vsaka 18. oseba zbolela za covidom. Če k temu prištejemo še tiste, ki niso del statistike, lahko mirno rečemo, da je vsak deseti že zbolel za covidom ali ga trenutno preboleva.

Vsakodnevne nejasnosti, strahu in pričakovanj, kaj bo epidemiološka slika pokazala, je, kot kaže, konec. Pišemo zadnje poglavje v bitki s covidom, saj je v Slovenijo končno prispelo cepivo. Jutri se začne s cepljenjem po DSO. Najprej bodo cepili vse tiste oskrbovance, ki so privolili in še niso preboleli covida, nato osebje, ki dela z njimi. Nekaj cepiva pa bo ostalo tudi za cepljenje osebja v bolnišnicah.

Preberite tudi:

Kaj vse vemo o mutirani različici covida v Veliki Britaniji

Cepivo proti covidu-19 pred vrati: EU naročila milijardo odmerkov

V Sloveniji je trenutno 9750 odmerkov cepiva, čez slab teden jih pričakujejo malce več kot 6000, tako bo samo v tem letu Slovenija imela malce več kot 16.000 odmerkov cepiva. V novem letu pa bo vsak teden prihajalo približno 16.000 odmerkov.

Za DSO, osebjem v bolnišnici in kroničnimi bolniki se bo cepila ostala populacija. Upoštevale se bodo tudi prijave v nameri o cepljenju. Osebni zdravniki, ki so že vključeni v protokol cepljenja v DSO, pa že izdelujejo sezname oseb, ki bi jih bilo nujno cepiti.

A kot opozarjata tako državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje mag. Marija Magajne kot predstojnik Centra za nalezljive bolezni v NIJZ dr. Mario Fafangel, samo cepivo še ni rešitev, treba se bo cepiti. »Če je cepivo podvig znanosti, je cepljenje podvig družbe,« meni Fafangel. Ob tem pa je treba opozoriti, da cepivo ne pomeni, da se nam ni treba držati ukrepov.

Tako tisti, ki so že preboleli covid, kot ti, ki bodo prejeli prvi odmerek, še nimajo garancije, da ne bodo zboleli. Sedem dni po drugem odmerku tokratnega cepiva podjetja Pfizer in BioNTek bo nastopila imunost. Za koliko časa, ne ve še nihče. Fafangel navaja, da je to področje še siva cona, kjer se govori o osmih mesecih, pa tudi o vseživljenjski imunosti. Ker je neznank še veliko, se jasne meje ne da podati.

Cepivo je varno in učinkovito

Teoretike zarote moti predvsem dejstvo, da je bilo cepivo izdelano v 10 mesecih, zaradi česar naj bi bilo jasno, da cepivo ni varno in ne učinkovito. Fafangel tovrstne teorije zanika in prosi, da ljudje informacije preverijo pri resničnih strokovnjakih. V teh dneh bo pričakovano ogromno lažnih novic, agresivnih pristopov, zakaj se ne cepiti. »Zdaj ni čas za teorije zarote, ampak za dejanja, ki temeljijo na znanosti,« meni Fafangel.

Fafangel je razložil, da cepivo ni nastajalo samo 10 mesecev, ampak bistveno dlje. Začetki segajo v leto 2003, ko se je pojavil SARS, od takrat so naredili ogromno raziskav, da so virus prepoznali, prav tako njegove seve in RNK. To, kar je potekalo teh 10 mesecev, je bilo zgolj ugotavljanje, kateri protein – spike – bo omogočil imunost naših celic, da ga organizem ne bo zavrnil in da ne bo imel stranskih učinkov.

Ko pride naslednji sev SARS-a, bodo strokovnjaki mogoče potrebovali za cepivo zgolj 100 dni. Mnogo družb razvija cepivo, saj je v teh mesecih postalo jasno, kako nemočni smo brez ustreznega cepiva, ki nas ščiti pred virusi.

Kot alternativno razmišljanje o tem, zakaj niso bila potrebna leta raziskav za cepivo, strokovnjaki ponujajo tudi primerjavo s pametnimi telefoni. Širši množici so bili mobilni telefoni, ki so ponujali klic in kratka sporočila, omogočeni pred malce več kot 20 leti. Takrat so potrebovali za nov model, ki bi imel več funkcij, nekaj let. Še slabih 8 let nazaj je bil telefon na »touch« izjema. Sedaj si ne znamo predstavljati, da npr. Apple ne bi vsako leto septembra predstavil nove, boljše različice pametnega telefona. Nihče se ne sprašuje, če je varen.

Cepljenih že 3,5 milijona ljudi

Da bi cepivo učinkovalo na dolgi rok in bi lahko govorili o kolektivni precepljenosti, bi se po trenutnih ocenah, narejenih glede na sev RNK, moralo cepiti vsaj 60 odstotkov ljudi. V Sloveniji se bo temu posvečalo ogromno časa, saj bomo le tako uspeli vzpostaviti »normalno« življenje.

Na svetu se je cepilo že 3,5 milijona ljudi, samo v Veliki Britaniji 700.000. Trenutno še cepljenje ne vpliva na epidemiološko sliko, prav tako ni poročil o stranskih učinkih. Jasno pa je, da bo le cepljenje rešilo življenja, saj pomeni trajno zaščito pred covidom. Če pa ste ga že preboleli, je ta zaščita zgolj trimesečna.

Cepljenje je kamenček v mozaiku naše odgovornosti do družbe in sebe. Ko se cepimo, ne ščitimo samo sebe, ampak tudi tiste okoli sebe. Nekaterim ljudem, na primer tistim, ki so hudo bolni, svetujejo, naj ne dobijo določenih cepiv – zato so odvisni od nas ostalih, da se cepimo in pomagamo zmanjšati širjenje bolezni.

Cepljenje je preprost, varen in učinkovit način zaščite ljudi pred virusom. Uporablja naravno obrambo vašega telesa, da ustvari odpornost proti določenim okužbam, in okrepi vaš imunski sistem. Danes so na voljo cepiva za zaščito pred vsaj 20 boleznimi, kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, gripa in ošpice. Skupaj ta cepiva vsako leto rešijo življenja do tri milijone ljudi.

Cepiva trenirajo vaš imunski sistem, da ustvarja protitelesa, tako kot to počne, kadar je izpostavljeno bolezni. Ker pa cepiva vsebujejo samo uničene ali oslabljene oblike mikrobov, kot so virusi ali bakterije, ne povzročajo bolezni ali tvegajo njenih zapletov. Če je telo pozneje izpostavljeno patogenom, ki povzročajo bolezni, jih bo pripravljeno hitro uničiti – kar preprečuje bolezni.

Naš imunski sistem je zasnovan tako, da si virus zapomni. Ko smo enkrat izpostavljeni enemu ali več odmerkom cepiva, smo običajno zaščiteni pred boleznijo leta, desetletja ali celo življenje. Prav zaradi tega so cepiva tako učinkovita. Namesto da bi bolezen zdravili po njenem nastanku, nam najprej preprečijo, da bi zboleli.

Čredna imunost nujna za zajezitev širjenja virusa

Ko se oseba cepi proti bolezni, se zmanjša tudi tveganje za okužbo – zato je tudi veliko manj verjetno, da bo bolezen prenesla na druge. Ker se več ljudi v skupnosti cepi, manj ljudi ostaja ranljivih in je manj možnosti za prenos povzročitelja bolezni od osebe do osebe. Zmanjšanje možnosti kroženja patogena v skupnosti varuje tiste, ki jih zaradi drugih resnih zdravstvenih stanj ni mogoče cepiti, pred boleznijo, ki jo preprečuje cepivo. To se imenuje »čredna imunost«.

»Čredna imunost« obstaja, ko je precepljen velik odstotek prebivalstva, zaradi česar se nalezljive bolezni težko širijo, ker ni veliko ljudi, ki bi se lahko okužili. Toda čredna imunost deluje le, če je večina ljudi cepljena. Hkrati imunost črede ne ščiti pred vsemi boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepivi. Tetanus se na primer ujame iz bakterij v okolju, ne pa od drugih ljudi, zato tisti, ki niso imunizirani, niso zaščiteni pred boleznijo, četudi je večina preostale skupnosti cepljena.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice