Kaj vse vemo o mutirani različici covida v Veliki Britaniji

Covid-19 je kljub temu, da se radi pohvalimo, da smo razvita družba, da imamo ogromno znanja, za nas čista neznanka. Iz meseca v mesec sicer izvemo nekaj več, a kot da bi se SARS-CoV-2 igral z nami, nam vedno znova dokaže, da nimamo pojma. Nekaj podobnega nam je »ušpičil« pred dnevi, no, že pred kakšnim mescem, le novica še ni prišla v javnost.
V zadnjih dneh je svet z radovednostjo in naraščajočo zaskrbljenostjo opazoval, kako so znanstveniki v Veliki Britaniji opisali novo različico koronavirusa, ki se zdi bolj nalezljiva kot genetsko drugačna od uveljavljenih različic. Začetne študije nove različice so britanskega premierja Borisa Johnsona prepričale, da zaostri omejitev okoli božiča, in spodbudile vlade na Nizozemskem, v Nemčiji in mnogih drugih evropskih državah, da prepovejo potovanja iz Velike Britanije.
Preberite tudi:
Cepivo proti covidu-19 pred vrati: EU naročila milijardo odmerkov
Nova različica virusa ni nov supervirus
Novonastali sev virusa v Veliki Britaniji je le ena izmed različic, ki so se pojavile, ko se je koronavirus SARS-CoV-2 razširil po vsem svetu. Mutacije se pojavijo (tudi pri gripi in drugih virusih), ko se virus razmnožuje, saj vsak nov prenos doda nekaj svojega. Tako je tudi ta različica – znana kot B.1.1.7 – le posledica zbiranja »sprememb« pri prenosih.

Vir slike: New York Time
Zakaj je ta različica v Veliki Britaniji tako »pomembna«?
Britanski raziskovalci so sev opazili decembra, ko se je začel pogosteje pojavljati v vzorcih iz delov južne Anglije. Izkazalo se je, da je bil prisoten že septembra.
Ko so si raziskovalci natančno ogledali njegov genom, jih je presenetilo sorazmerno veliko število mutacij – 23. Večina mutacij, ki nastanejo v koronavirusu, so bodisi škodljive za virus bodisi tako ali drugače ne vplivajo na sam potek virusa. Toda številne mutacije v B.1.1.7 so bile videti, kot da bi lahko vplivale na hitrejše širjenje virusa.
Je novi mutirani virus res nevarnejši?
Trenutno pridobljeni podatki kažejo, da se nov sev – britanski sev – širi bistveno hitreje. V opravljeni raziskavi so raziskovalci Velike Britanije ugotovili, da se virus hitro širi po delih južne Anglije in izpodriva prenatrpano polje drugih različic, ki krožijo že več mesecev.
Ob tem se ne sme zanemariti dejstva, da pogosto pojavljanje virusa še ni dokaz, da se virus širi hitreje kot drugi. Pojavnost bi lahko pripisali golemu naključju in spletu okoliščin, ki je določenemu sevu omogočal, da ga je prenašala oseba, ki ima več kontaktov.
Kljub temu pa epidemiološki dokazi kažejo, da se ta različica zelo hitro širi. V krajih, kjer je postal bolj pogost, se skupno število primerov koronavirusa povečuje. Neil Ferguson, epidemiolog z Imperial Collegea v Londonu, ocenjuje, da je ta različica seva povečala stopnjo prenosa od 50 do 70 odstotkov v primerjavi z drugimi različicami v Veliki Britaniji.
Nekateri britanski znanstveniki so opozorili, da je povečanje prenosa vsaj deloma posledica okužbe otrok. Wendy Barclay, vladna svetovalka in virologinja na londonskem Imperial Collegeu, je opozorila, da je do zdaj veljalo, da se otroci manj verjetno kot najstniki ali odrasli okužijo in prenašajo virus. Toda novi sev lahko povzroči, da bodo otroci enako dovzetni za okužbo kot odrasli.
Da bi potrdili, da je različica resnično tako nalezljiva, raziskovalci zdaj izvajajo laboratorijske poskuse in od blizu opazujejo, kako okuži celice. Podobno so že naredili, ko se je pojavil mutiran sev 614G. A se je novi sev izkazal za bolj prenosljivega od svojih predhodnikov, so ugotovile študije na celični kulturi.
A maske, razdalja, higiena rok in kašlja so bili tisti ukrepi, ki so prav tako učinkovali v boju z mutirano različico covida-19 – 614G. Strokovnjaki menijo, da verjetno enako velja za sev B.1.1.7.
Ali novi sev povzroča hujšo obliko bolezni?
Nobenega trdnega dokaza še ni, da bi bil novi sev močnejši ali agresivnejši. Vendar pa obstaja razlog, da nevarnost seva jemljemo resno. Namreč, v Južni Afriki je ena izmed mutacij, ki jo najdemo tudi v B.1.1.7, povzročila, da so ljudje, ki so imeli to različico, imeli večjo količino virusa v sebi, posledično so imeli hude dihalne stiske in sam potek bolezni je bil težji.
Pri tipični okužbi z virusom covid-19 ljudje »poberejo« koronavirus in so nekaj dni že okuženi, preden pokažejo simptome. Virus nato v telesu postane manj razširjen, saj imunski sistem že izoblikuje prvo obrambo. Če bolniki svojo bolezen in okužbo s covidom-19 prestanejo z blagimi simptomi, običajno virus popolnoma izgine v nekaj tednih.
Toda včasih virus okuži ljudi s šibkim imunskim sistemom. V njihovih telesih virus lahko uspeva mesece. Študije primerov teh imunsko oslabljenih ljudi so pokazale, da lahko virus kopiči veliko število mutacij, saj se v njihovih telesih razmnožuje dlje časa.
Raziskovalci so sčasoma ugotovili, da lahko naravna selekcija daje prednost mutiranim virusom, ki se lahko izognejo imunskemu sistemu. Raziskovalci so zato tudi predlagali, da za zajezitev in jasno opredelitev seva nosilce le-tega cepijo in preverijo, če je mutacija izoblikovala takšen sev, ki bi bil odporen proti cepivu.

Vir slike: Pixabay
Ali bo cepivo za novi sev neučinkovito?
Večina strokovnjakov dvomi, da bo novi sev imun za novo razvito cepivo, čeprav pa hkrati ni mogoče izključiti tudi te možnosti.
Cepivi Moderne ter Pfizerja in BioNTecha ustvarjata imunost na koronavirus, tako da učita imunski sistem tvoriti protitelesa proti beljakovini na površini virusa, imenovani spike. Celice imajo zapahe, ki uravnavajo prehodnost v notranjost celice. Protitelesa, ki nastanejo kot odziv na cepiva, se na te celične zapahe – konjice »zalepijo« in preprečijo, da virus prodre v notranjost celice.
Obstaja pa možnost, da bi mutirani koronavirus lahko spremenil obliko beljakovin, zaradi česar bi se protitelesa težje oprijemala. Toda naš imunski sistem lahko proizvede vrsto protiteles proti posamezni virusni beljakovini, zato je manj verjetno, da bi virus tako močno mutiral, da ga ne bi nič ustavilo.
Trenutno strokovnjaki menijo, da nov sev ne bo bistveno vplival na potek cepiva. A da bi to potrdili, raziskovalci na Inštitutu za raziskave vojske Walter Reed analizirajo spremembe v strukturi beljakovin.
Vsekakor obstaja verjetnost, da bo »nekega dne, nekje« ena izmed različic virusa trenutno cepivo naredila neučinkovito, vendar je verjetnost, da se to zgodi s tem cepivom, zelo majhna. Kljub temu pa moramo ostati previdni. V nekaj tednih bo vsekakor jasno, ali je novi sev odporen na cepivo.
Ali bodo otroci postali zaradi novega seva superprenašalci, pa bomo vedeli, ko se bodo le-ti vrnili v izobraževalni sistem.