Naprej na vsebino

Protikoronski paketi: Inventura doslej storjenega

Državni zbor je v torek sprejel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov. Pred sprejemom so poslanci naredili inventuro.

Tako kot v dosedanjih vlada tudi v zadnjem obravnavanem predlogu sedmega protikoronskega (PKP 7) zakona namenja premalo pozornosti gospodarstvu, da bi se ohranila delovna mesta, je opozoril Jože Lenart (LMŠ). Brez tega pa ne moremo doseči povprečja razvoja EU, kar je nam ključni cilj v vseh letih, je dodal.

Preberite tudi:

Vlada sprejela PKP 7 in nekaj novih sproščanj

PKP 7: Kaj pravijo gospodarstveniki

Ugotovil je, da se vlada pri oblikovanju ukrepov za blažitev posledic epidemije preveč ukvarja z deljenjem enkratnih pomoči določenim skupinam prebivalstva. »V vseh protikoronskih zakonih iščemo skupine, ki so izpuščene, in še vedno jih nismo rešili. Preveč časa, energije namenjamo temu,« je dejal.

Državni zbor je v torek sprejel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov.
Državni zbor je v torek sprejel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov.
Vir slike: KPV

Primož Siter (Levica) je ugotovil, da bi bila zdravstvena, gospodarska in socialna kriza, s katero se soočamo, enaka tudi brez vseh protikoronskih zakonov. »Načeloma so ukrepi vlade Janeza Janše precej neučinkoviti,« je bil kritičen. Jani Möderndorfer (LMŠ) je bil še bolj neposreden: »Dlje kot ste na oblasti, več je škode v tej državi,« je dejal.

Siter je zanikal trditve vlade, da s protikoronskimi ukrepi ne pozablja na nikogar. Na seznamu pozabljenih ostajajo denimo delavci na izpostavljenih poklicih v zdravstvu in domovih za starejše ter najemniki stanovanj, je naštel. Ne pozablja pa vlada na svojega najboljšega prijatelja, Rimskokatoliško cerkev, je spomnil na določbo o mesečnemu temeljnemu dohodku za verske uslužbence.

»Tudi po šestih poskusih protikoronskih paketov epidemija še ni obvladana in njene posledice se poglabljajo. Pomoč za ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti do podjetij priteka prepočasi, prav tako prepočasi potekajo tudi izboljšave in nadgradnje iz prejšnjih paketov,« pa je dosedanje ukrepanje vlade ob epidemiji ocenil Jani Prednik (SD).

Po drugi strani je Elena Zavadlav Ušaj (SDS) ugotovila, da bi bilo brez ukrepov iz dosedanjih protikoronskih paketov marsikatero podjetje danes zaprto, zaposleni pa na zavodu za zaposlovanje.

Tudi Jure Ferjan (SDS) je zatrdil, da se vlada z epidemijo sooča proaktivno ter s protikoronskimi zakoni pomaga ljudem, gospodarstvu in državi v celoti. »Ta paket je težak 550 milijonov evrov in prinaša pomoč socialno šibkim, zdravstvu, turizmu, gospodarstvu, socialnim in zdravstvenim delavcem, skratka različnim skupinam, ki pomoč v teh težkih časih najbolj potrebujejo,« je naštel.

Vrsto ukrepov iz PKP 7 je pohvalil tudi Predrag Baković (SD), a spomnil na določbo, da se kršiteljem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije covida-19. »Glavna težava te vlade je, da se na vsak poskus morebitnega izigravanja pravil ali anomalij ali neke nediscipline odzove z represijo in izključno z represijo,« je dejal.

Meira Hot (SD) je vladi priporočila nov pristop pri pripravi ukrepov. Ni namreč vseh istovrstno in enako prizadela zdravstvena kriza, ki je že prešla v gospodarsko krizo. Tako nekateri kljub epidemiji nemoteno nadaljujejo s poslovanjem, medtem ko drugi delujejo moteno, tretji pa so morali čez noč ustaviti svoje dejavnosti in v tem stanju stagnirajo že več mesecev.

Dopolnitev za kršitelje vladnih odlokov

Da si tisti, ki ne spoštujejo vladnih ukrepov, ne zaslužijo subvencij za nadomestilo izpada prihodkov, je že v nedeljo ocenil premier Janez Janša, ko je obratovanje smučišča Krvavec kljub vladni prepovedi označil za nepotrebno provokacijo. Vlada je namreč s četrtkom obratovanje žičnic prepovedala, na Krvavcu pa so naprave šele v soboto ustavili inšpektorji.

Poslanski skupini SDS in NSi sta tako za obravnavo predloga PKP 7 pripravili dopolnilo, po katerem do pomoči v obliki nadomestila za začasno čakanje na delo, delnega povračila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ali mesečnega temeljnega dogodka niso upravičeni tisti, ki jim je bila izrečena globa zaradi kršitve vladnega odloka.

Vlada izdaja odloke z namenom preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom, zato je smiselno, da do pomoči po interventni zakonodaji niso upravičeni tisti, ki kršijo vladne odloke, sta poslanski skupini zapisali v obrazložitvi.

Člani odbora so predlogu sicer najprej pritrjevali, vendar je Andreja Zabret (LMŠ) opozorila na nedopustnost veljave tudi za nazaj. Marko Bandelli (SAB) pa je dejal, da upravljalec smučišča Krvavec ni edini kršitelj. Tudi Katoliška cerkev je denimo plačala globo zaradi prekoračitve dovoljenega števila vernikov pri maši na praznik Marijinega vnebovzetja na Brezjah.

Kristina Šteblaj s finančnega ministrstva je na to opozorilo odgovorila s pripombo, da obstaja nekaj razlik med obema dogodkoma. Poleti namreč ni bila razglašena epidemija, zdaj pa je, poleg tega je direktor družbe RTC Krvavec vnaprej povedal, da odloka ne bo spoštoval, je dejala.

Siterju (Levica) se je zdel predlog sporen. Kot je opozoril, v primeru dopolnitve zakonskega besedila s predlaganim dopolnilom do pomoči za blažitev posledic epidemije ne bo upravičen še marsikdo, ki so mu inšpektorji izrekli globo zaradi kršenja vladnih odlokov. Kot primer je navedel petkove protestnike, dostavljavca hrane, ki si je vzel odmor za malico, in družino, ki si je privoščila rogljiček. »To jih bo diskvalificiralo za prejemanje pomoči iz kateregakoli preteklega protikoronskega paketa,« je opozoril.

Na koncu je večina navzočih na torkovi plenarni seji soglašala, da ta določba v zakonu nima kaj iskati.

Prisilno upokojevanje

Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga. Odbor DZ za finance je v ponedeljek to določbo iz zakonskega besedila črtal, v torek pa so jo poslanci na predlog SDS in NSi vanj vnovič zapisali. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine.

»Nikogar ne želimo prisilno odsloviti,« je o tem dopolnilu dejal Jožef Horvat (NSi). A če bo delodajalec na nekem delovnem mestu, ki ga zaseda delavec z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, potreboval mlajšo silo, bo lahko prekinil pogodbo o zaposlitvi. »Takšen delavec se bo torej upokojil in imel zagotovljeno vso socialno varnost,« je dejal Horvat.

Kaj prinaša sedmi protikoronski zakon

Za čas epidemije zakon določa denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, predvideno je tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najbolj ranljivim skupinam – upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki, starejšim kmetom z nizkimi dohodki. Za 100 evrov bo v času epidemije višji tudi dodatek za nego otroka, piše STA.

Za vsakega novorojenega otroka bo država še leto dni po koncu epidemije plačala 500 evrov. Ta določba velja za otroke, rojene že od letošnjega 1. januarja dalje.

Verski uslužbenci bodo za zadnje tri mesece letos prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Glede te določbe je Violeta Tomić (Levica) vztrajno spraševala, kako verski uslužbenci dokazujejo izpad dohodka.

Zaposlenim v javnem zdravstvu in domovih za starejše, ki delajo z bolniki s covidom-19, zakon do konca leta 2021 prinaša za najmanj 30 odstotkov višje plače, tistim, ki so okužbi s covidom-19 še posebej izpostavljeni, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov.

Vlada je predlog novega protikoronskega zakona pripravila z namenom omilitve posledic, ki jih je epidemija covida-19 povzročila gospodarstvu in prebivalstvu, je zjutraj povedal finančni minister Andrej Šircelj. Z njim se podaljšujejo nekateri ukrepi iz predhodnih šestih protikoronskih zakonov, drugi so novi.

Zakon prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi, po njegovih besedah, podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oz. delujejo okrnjeno.

Med drugim se bo povečal obseg sredstev, namenjen za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko tudi koristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Šircelj je pri tem omenil podjetja v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in transportu.

Pri kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, med novimi ukrepi za blažitev posledic epidemije je pomoč za prostovoljna gasilska društva v višini od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.

Določeni so še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo veljal še do konca junija 2021.

Vlada je predvidela, da bi bile lahko trgovine izjemoma odprte v nedeljo, 3. januarja, kar pa je DZ iz zakona črtal. Tako so predlagali poslanci LMŠ, SAB, SD in Levice in poslanec slednje Siter je dejal, da so bile trgovine zaprte tri dni zapored tudi minuli konec tedna, pa smo vsi preživeli.

Že v ponedeljek je odbor za finance preprečil ukinitev sklada za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij. Ostaja pa v zakonu zapisano zvišanje deleža, ki ga je mogoče nameniti za donacije, na odstotek od obračunane dohodnine zavezanca.

Čeprav ne gre za blažitev posledic epidemije so poslanci podprli tudi dopolnilo SMC, naj se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona Slovenski tiskovni agenciji izplača zaostale obveznosti za opravljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz državnega proračuna pa zagotovi tudi v letu 2021.

DZ je zakon sprejel s 50 glasovi za, proti je glasovalo sedem poslancev Levice. Poslanci LMŠ, SD in SAB so se tako kot pri prejšnjih protikoronskih zakonih glasovanja vzdržali.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice