Slovenski ljudski pregovori
Tokrat smo iz malhe starih ljudskih pregovorov potegnili nekaj zanimivih in takih, ki nam veliko povedo tudi za današnji čas in so vodilo v odnosu do samega sebe, do drugih in do sveta.
Preberite tudi:
Slovenski ljudski pregovori – modrosti iz zakladnice naše dediščine
Na krotkega osla vsi natovarjajo
Ljudje hitro sprevidijo, kdo je neodločen, kdo si od drugih preveč dovoli in ne postavlja strogih mej – in hitro izkoristijo to, da lahko nanj zvalijo svoje breme, mu nalagajo dodatno delo, nanj valijo krivdo ali stresajo jezo. Seveda vse dotlej, dokler temu oslu ni dovolj in ne začne s hrbta otresati neželenega tovora.
Sanje – prazne marnje.
Sanjati je zelo lepo – ampak sanjanje brez konkretnih načrtov in delovanja ne prinaša koristi. Zmeraj je treba uravnotežiti sanje in realnost, tako da so sanje spodbuda za doseganje višjih ciljev.
Vir slike: Pixabay
V tuji hiši je najbolje biti napol gluh, nem in slep.
V vsaki hiši veljajo svoja pravila, in četudi nam na prvi pogled razmerja, odnosi, navade in ravnanje ljudi v tisti hiši sploh niso všeč in se z njimi ne strinjamo, je najbolje vse skupaj opazovati od strani in se v to ne vmešavati ali ocenjevati in podajati mnenj. Z vmešavanjem se samo vpletamo v tuje drame in ne naredimo nič dobrega ne drugim ne sebi.
Če konj v vodi stoji, mu ni treba žvižgati.
Če imamo vsega v obilju, nam ni treba gledati na vsak cent in se obremenjevati. Če pa so centi prešteti in jih ni veliko, je treba paziti na vsakega posebej. Ta pregovor namreč izhaja iz tega, da so nekoč pri obiranju sadja, pripravljanju hrane, spravilu jedi in podobnem morali žvižgati, da pri tem delu niso tudi jedli, saj se ne da žvižgati in jesti obenem. Pri hiši je bilo veliko lačnih ust in je bilo treba hrano smotrno razporediti, da je bilo za vse dovolj čez vse leto. Konju pa, ki ima okoli sebe obilje vode, tako ni treba žvižgati, če se hoče napiti.
Ogibaj se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani.
Živali se velikokrat bojimo, strah nas je, kako zelo bi nas lahko poškodovale in koliko hudega bi nam lahko storile. Pa se nobena od njih po nevarnosti in napadalnih manevrih niti približno ne more kosati s kakim hudobnim človekom, ko se nas loti in nas z vsemi sredstvi cefra na koščke.
Boječ fant ni še nikoli pri lepi punci spal.
Za doseganje najvišjih ciljev je treba imeti pogum – drugače tudi najbolj zaželene stvari v življenju ostanejo le sanje. Najlepše punce, najvišji vrhovi, največji dosežki – so rezervirani za močne in tiste, ki si drznejo.
Prazne buče močno donijo.
Prazne glave nimajo veliko povedati, a so zato toliko glasnejše. S svojim glasnim ropotanjem preglasijo vse okoli sebe in skušajo s tem prikriti svoje pomanjkljivosti.
Vsak raj ima svojo kačo.
Vsaka navidezna popolnost, harmonija, skriva v sebi kakšno senco, dvom. Nikjer ni popolnosti – svetloba vedno meče senco, dnevu vedno sledi tema, tudi najbolj srečni trenutki minejo in se izmenjavajo z manj srečnimi. Še v največji sreči se skriva kanček dvoma, v vsaki popolnosti, harmoniji – disharmonija.
Kadar se z blatom bojujem, vem le eno: če zmagam ali ne, vedno se umažem.
V boju in prepiru z umazanimi sredstvi je vsaka stran popljuvana, onečaščena in ponižana na najnižjo raven, ki ni vredna človeka. Zato zmaga ene od strani ne prinese zmagoslavja, očiščenja in občutka zmage dobrega nad slabim, ampak pahne obe strani v smrdljivo godljo.
Vir slike: Pixabay
Kar se v luži zleze, rado v lužo leze.
Nekatere navade in nagnjenja smo pridobili z rojstvom in teh nikoli ne presežemo. Vedno nas bo vleklo v tisto smer – na nas pa je, ali bomo to razvijali, ker nas to gradi in razveseljuje, ali pa se bomo s tem večno borili in to skušali izkoreniniti.
Powered by Contextual Related Posts
