Ob dnevu državnosti se tokrat spominjamo Cankarjeve slutnje in želje po lastni domovini Slovencev ter primerjamo politično klimo pred sto leti z današnjo.
Zakaj brati? Ker z branjem književnosti razvijamo svoje sposobnosti jezikovnega izražanja in razumevanja besedil, empatijo, sprejemanje drugačnosti, osebnostno rastemo, smo ustvarjalni in imamo širok pogled na svet.
Sodobna potrošniška družba rojeva vse več patološko samovšečnih, vase zagledanih ljudi, ki jih čustva drugih ne zanimajo. Narcisizem se je s posameznika razširil na družbo.
Svetovni dan čebel se je uveljavil na pobudo Slovenije, kar ne preseneča, saj imamo bogato tradicijo čebelarjenja in svojo avtohtono sivko. Vsi skupaj pa bomo za te pomembne sopotnike na Zemlji ...
Včasih pozabljamo, da si krojimo zdravje z vsakodnevnimi navadami in početjem. Če se pokaže, da smo resno zboleli, pa lahko dokazano vplivamo na potek bolezni z zdravo hrano.
V velikem tednu se je ob praznovanju praznika nad prazniki ohranilo najbogatejše bogoslužje in s tem povezane šege ter navade. Ljudstvo še danes ohranja nekatere naše čisto izvirne šege in velikonočne ...
Velikonočni čas je poln šeg, običajev in dejanj pobožnosti, ki skupaj sestavljajo bogastvo tega najstarejšega krščanskega praznika. Tokrat poglejmo obrede od pepelnice do cvetne nedelje.
Na pomladno enakonočje ves svet praznuje dan pripovedništva. Pripovedovanje je temelj razvoja in je nenadomestljivo sredstvo za človekovo dobro počutje in zdravje.
Hoja v gore je nam Slovencem zapisana v genih in je najbolj razširjena rekreacija pri nas. K varni hoji po planinskih poteh pa je bistveno pripomogla rdeče-bela Knafelčeva markacija.
Slovenci smo edini narod, ki praznujemo dan kulture kot državni praznik. Na ta dan počastimo spomin na Prešerna, ki je naš jezik in ustvarjanje postavil v sredo Evrope.