Koledovanje se vrača v številne slovenske kraje
Kaj sploh je koledovanje? Slovanska beseda koleda za današnje pomene koledovati, koledovanje in kolednica se je oblikovala iz latinske besede kalende, s katero so stari Rimljani označevali prvi dan v mesecu, ko so imeli tradicionalno obhode od hiše do hiše, ta njihov običaj pa je bil posebej slovesen v januarju. Krščanstvo je te obhode oplemenitilo z dodano vsebino, s katero so koledniki razglašali Jezusovo rojstvo.
Koledovanje zelo lepo opiše naš priznani etnolog Niko Kuret, ki pravi, da je to obredni obhod, ko obhodniki oziroma koledniki v glavnem okoli božiča, novega leta in praznika svetih treh kraljev obiskujejo hišo za hišo v vasi ali soseski in domačinom s pesmijo kolednico voščijo srečo in zdravje in v njih opevajo Jezusovo rojstvo. Za to prejmejo dar. O koledovanju govorimo navadno samo takrat, ko imamo v mislih obhode za božič, novo leto in za svete tri kralje.
Na videz so vsi ti obhodi enaki, a nimajo enakega izvora. Božično in novoletno koledovanje izvirata iz krščanskega izročila in temeljita na prakrščanskih obhodih ob koncu leta, trikraljevsko koledovanje pa je nastalo precej kasneje, v 16. stoletju. Takrat so dijaki mestnih šol, oblečeni v tri kralje, hodili voščit po mestnih hišah in so za to prejemali darove, v naslednjih stoletjih pa se je ta običaj razširil še na podeželje in zajel vso Slovenijo.
O delovanju božičnih kolednikov so se ohranili dragoceni opisi v delih Primoža Trubarja in Janeza Vajkarda Valvasorja, o trikraljevskem koledovanju pa nam za današnji čas poroča zgodovinar Ivan Vrhovnik, ki omenja, da so to koledovanje čolnarji in mesarji v Ljubljani poznali že pred letom 1653.
Vse tri vrste koledovanja, božično, novoletno in trikraljevsko, so se v začetku 19. stoletja začele zlivati v eno samo koledovanje, in sicer v trikraljevsko, ki ga obujamo in ohranjamo vse do danes. Koledniki so ob obisku domov peli koledniške pesmi in uprizarjali kratke prizore, lahko so jih spremljali godci. Uveljavil se je običaj, da so ljudje na podboje hiš zapisovali najprej začetnice C + M + B – Kristus, blagoslovi to hišo, kasneje pa se je uveljavil zapis začetnic treh kraljev: G (Gašper) + M (Miha) + B (Boltežar).
Te začetnice se po navadi zapisujejo na podboje, potem ko se po hiši ob molitvi pokadi s kadilom in se jo blagoslovi z blagoslovljeno vodo, kar je močno ohranjena tradicija na ta tretji sveti večer, kot imenujemo praznik svetih treh kraljev oziroma Gospodovo razglašenje.
Mladi koledniki so se 4. januarja srečali v Ljubljani. Vir slike: Tatjana Splichal, Družina.
Na vseslovenskem srečanju več kot 500 kolednikov
Bogata tradicija koledovanja se je po drugi svetovni vojni izgubljala, po osamosvojitvi pa je spet doživela zagon. Začele so se pojavljati samostojne pobude za oživitev tega običaja, veliko zaslug za ohranitev tradicije pa ima tudi ustanovitev Trikraljevske akcije Misijonskega središča Slovenije pred 30 leti. Od takrat postaja koledovanje vse bolj del naše tradicije, kar se je pokazalo na vseslovenskem srečanju kolednikov pred praznikom svetih treh kraljev 4. januarja v Ljubljani, ki ga je organizirala prav Trikraljevska akcija ob svojem jubileju delovanja.
Na Prešernovem trgu se je zbralo več kot 500 kolednikov iz vse Slovenije, ki so po koncu bogatega programa, v katerem so med drugimi nastopile različne koledniške skupine, otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja in misijonarji, po ljubljanskih ulicah mimoidoče razveseljevali s kolednicami.
Današnje koledništvo ima tudi dobrodelno noto
V okviru Trikraljevske akcije koledniki iz okoli 400 župnij oznanjajo Jezusovo rojstvo, pojejo kolednice in voščijo novo leto, njihovi obhodi pa so tudi dobrodelne narave, saj zbirajo prispevke za projekte slovenskih misijonarjev. Pri tem so zelo uspešni, saj so za posamezne projekte, doslej o jih izvedli že 282, zbrali precej sredstev, tako da njihovo delovanje šteje med večje dobrodelne akcije pri nas.
Pa ne le v Ljubljani, po vsej Sloveniji vznikajo vedno nove skupine kolednikov, nekatere pa v posameznih krajih koledujejo že daljši čas. Čar koledniških pesmi so tako v središče Maribora prinesli številni koledniki, ta tradicija se v mestu drži že nekaj let, obudili so jo tudi v Radečah, Veržeju, Cerkljah, Šmartnem pri Litiji in po številnih drugih krajih.
Močno in dolgo tradicijo ima koledovanje na Zgornjem Gorenjskem, kjer Turistično društvo Dovje-Mojstrana in pevci društva Triglavski zvonovi z ljudskimi koledniškimi pesmimi obiščejo vrsto krajev, od Radovne do Belce in Kranjske Gore, z zbranimi prispevki pa pomagajo sokrajanom v stiski.
Valvasorjeva upodobitev kolednikov v Ljubljani (1689). Vir slike: Wikipedija.
Kakšni so obrazci koledniških pesmi in katere naše kolednice so najstarejše?
Kolednice imajo svojo sestavo oziroma obrazec: najprej je pozdrav, nato voščilo z vsebino, ki se prilagaja glede na praznik, sledi prošnja za dar in zahvala ter slovo. Največkrat se pojejo, lahko pa so tudi v govorni obliki. Koledniki pojejo, tisti med njimi, ki so oblečeni v tri kralje, pa pri tem molčijo, lahko pa nastopajo in uprizorijo dramske prizore.
Naša najstarejša zapisana kolednica je iz leta 1607, zapisal jo je devinski servit Alasio da Sommaripa. Gre za kolednico Ta svetla zvezda, ta je vzešla, ki so jo po pričevanjih prepevali v Kanalski in Ziljski dolini, na Štajerskem in v Prekmurju, etnologi pa so prepričani, da se je pela tudi drugod. Na Kranjskem in Notranjskem se je prepevala kolednica Ena zvezda gori gre, v Beli krajini pa kolednica z obrazcem Mi smo kraljitarji.
Če so vam kolednice všeč in bi z veseljem prebirali njihove vsebine ter se jih morda tudi naučili, obstaja izbor kolednic z naslovom Koledniki prihajajo in knjižica s kolednicami Mi smo prišli nocoj k vam, oboje je delo etnomuzikologinje Zmage Kumer. Veliko veselja pri branju ali pa samo ob poslušanju teh napevov z dolgo tradicijo.
Powered by Contextual Related Posts
