Star ljudski običaj: Koledovanje

Koledovanje je običaj, ki poteka v času od 24. decembra do 6. januarja, vendar ni bilo vedno tako. Sam običaj namreč izvira iz rimskih časov in je precej starejši od krščanstva. Kalendae Januariae, kot se je koledovanje takrat imenovalo, so bili poganski obhodi rajnikov ob novem letu. Rimski meščani so na prvi dan novega leta v sprevodih hodili po mestu, ob tem so peli in plesali.

Krščanstvo je koledovanje prevzelo in ga postavilo v čas med božičem in praznikom svetih treh kraljev. V tem času so po slovenskih vaseh hodili božični koledniki, ki so v različnih pokrajinah dobili različna imena, na primer: svetoštefanjski koledniki, tepežkarji, bohinjski otepovci, novoletni koledniki in trikraljevski koledniki. V vseh primerih pa je šlo za mlade fante, godce, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali kolednice. Ko so odpeli, so dobili darove, ki so jih ob koncu koledovanja skupaj pojedli in popili.

Sprejemanje darov je bila prvotno po nenapisanem pravilu zgolj pravica, ki so si jo koledniki prislužili z opravljanjem obrednega dejanja, kasneje pa je to marsikje postalo edini cilj koledovanja.

Trikraljevsko koledovanje

Koledovanje je pri nas v 16. stoletju prvi omenil Primož Trubar, ki je v svojem Katekizmu z dvema izlagama (1575) zapisal: »inu koledniki o božiči pojo: mi smo prišli pred vrata, da bi bila božja zlata!«, dobrih sto let kasneje pa tudi Valvasor v svoji Slavi (1689). V času do 19. stoletja je koledovanje skozi ves božični čas že skoraj izginilo in nadomestilo ga je koledovanje na večer pred praznikom svetih treh kraljev (trikraljevsko koledovanje). V skupini so vedno trije kralji, ki pa jih običajno spremljajo angel, pastir, nosilec zvezde in nosilec skrinjice za prispevke.

V navadi je tudi, da trikraljevski koledniki nad vhodna vrata zapišejo začetnice svetih treh kraljev: G + M + B (Gašper, Miha in Boltežar). Poleg pa zapišejo tudi letnico tekočega leta.

Trikraljevsko koledovanje je od 12. novembra 2021 vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, kar utemeljuje, da gre za pomemben slovenski kulturni običaj.

Pesmi kolednice

Tako kot samo ime za kolednike, so bile v različnih delih Slovenije različna besedila pesmi kolednic. Kljub temu, da so bila besedila različna, pa so kolednice ohranile enako vsebino. Prvi del pesmi je bil pozdrav hiši (na primer: Bog požegni hišo in ljudi, ki živijo notri v nji), v drugem delu pesmi so koledniki prinašali v hišo srečo, zdravje in dobro letino (na primer: Bodi zdrava vam družina in živina …), v tretjem delu pesmi so prosili darov s praznične mize (na primer: Gospodinja in gospodar, kaj nam boste dali v dar?).

Zadnji del pesmi je bil odvisen od tega, ali so bili koledniki obdarjeni ali ne. Če so bili obdarjeni, so se za darove zahvalili (Da bi igrali okoli hiše konjički, oslički, prašički vsi v enem kotički), v kolikor pa so jih odposlali praznik rok, so razočarani koledniki gospodarju zaželeli nesrečo (Naj pokrepa vam živina, vaše krave, vaši voli, vaše kure, vsa teleta).