Ob starih pustnih šegah vznikajo tudi novejše in ogrevajo srca ljudi

Posted on 2. 3. 20251. 3. 2025 by Lučka Tancer

Pust je pravi sinonim za radoživost, veselje in raznovrstne norčije ter vsako leto napoveduje konec sive in hladne zime in prihod sonca in pomladi. Prav zaradi te vsebine se je obdržal skozi več kot 2000-letno zgodovino. Praznovali so ga že pogani precej pred nastopom krščanstva in Cerkvi ga kasneje kljub prizadevanjem ni uspelo izkoreniniti.

Tako vsako leto na pustni čas, ki je vezan na veliko noč, saj se pustna nedelja določi na sedem tednov pred veliko nočjo, ljudem popustijo zavore in začne se komedija zmešnjav, kot bi po shakespearovsko lahko poimenovali dogodke ob fašenku, kot se mu ponekod reče po domače. Priprave se večinoma začnejo že na svečnico, pustovanje pa se konča na pepelnico s pokopom pusta.

Slovenci imamo bogato zgodovino pustnih rajanj in karnevalov ter vrsto avtohtonih in izvirnih tradicionalnih mask in pustnih obredov, pustne šege pa so povsod še zelo žive. Ptujski kurenti so že kar naš simbol, pa ne le na pustnih rajanjih, ampak tudi širše kot etnološki zaklad, ki se prenaša iz roda v rod.

Dolgo zgodovino imajo tudi drugi priljubljeni pustni liki: pustni orači z Dravskega in Ptujskega polja, ločki kosci, orači in svati iz vaši Loče, vrbiške šeme iz Ilirske Bistrice, zagoričke in ponikovske mačkare, cerkljanski laufarji, ohranjajo pa se tudi šege, kot so borovo gostuvanje v Prekmurju, ko se najstarejša neporočena mladenka poroči z borom, škoromatija v Brkinih, drežniški in ravenski pust, vleka ploha, ki jo uprizarjajo v vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, kjer se v preteklem letu ni poročila nobena mladenka, pa šelmarija v Kostanjevici na Krki, ki izvira iz leta 1854 in ima elemente pravega karnevala.

Šenčurski godlar kot maskota je bil upodobljen tudi na znamki. Vir slike: splet in Društvo godlarjev Šenčur.

35 let šenčurskih godlarjev

Ob vseh teh tradicionalnih pustnih šegah z že kar dolgo zgodovino, ki sestavljajo našo pustno dediščino, pa lokalno vznikajo manjše skupine, ki po svoje gradijo pustno zgodbo in ustvarjajo nove like in svojstveno pustno tradicijo.

Takšni so zagotovo šenčurski godlarji, ki od leta 1990 vsako leto pripravijo izvirno pustno povorko, s katero nasmejijo veliko Gorenjcev, saj daleč presega meje tega kraja in velja za največjo pustno prireditev na Gorenjskem.

Z godlarji diha in jih podpira ves kraj, veliko krajanov pa je neposredno vpetih v pripravo te povorke, med 250 in 300. Sami pripravijo celotno prireditev – od zamisli do izvedbe, izdelajo celotno sceno, kostume in vozila, s katerimi se prevažajo in za katera je poleg domišljije treba imeta tudi rokodelsko znanje, da zdržijo pustne norčije.

Močna tradicija tega praznika se kaže v tem, da skupaj delujejo celotne družine in tudi med nastopajočimi se povezujejo najmlajši in najstarejši, skratka, godlarska povorka povezuje krajane v skupnem ustvarjanju norčavih pustnih zgodb.

Ime so prevzeli po stari tradicionalni jedi

Godla je znana stara jed, ki je v Šenčurju še zmeraj cenjena in jo v tem času redno pripravljajo. Ker je prepoznavni znak kraja, so si nadeli njeno ime. Kot sami godlarji opišejo to jed, gre za juho z ostanki mase za krvavice, v to juho pa zakuhajo riž, ješprenj in proseno kašo, da se zgosti, vse skupaj začinijo in zabelijo z ocvirki. Dolije se s svinjsko krvjo, ki jo nasolijo, dobro začinijo in shranijo v kozarcih. Jed je najboljša iz lončene sklede.

Prva je v pustni povorki maskota godlarja. Vir slike: Društvo godlarjev Šenčur.

Oblast v kraju je 15 dni v godlarskih rokah

Od župana prevzamejo ključe že teden dni pred nastopom pusta in oblast v občini je njihova. V kraju zaplapolajo godlarske zastave in od tega trenutka je vse v znamenju pusta. Na pustno soboto imajo natrpan program: na okrašenih traktorjih in umetelno izdelanih vozilih se najprej dopoldne odpravijo v Kranj pred Mercator razveseljevat meščane, nato pa jih popoldne željno pričakujejo še v Cerkljah.

V nedeljo sledi največja tradicionalna pustna povorka na Gorenjskem, ki se ob navdušenju obiskovalcev iz vseh koncev Gorenjske vije iz Srednje vasi do centra Šenčurja.

S kakšnim programom navdušujejo in razveseljujejo obiskovalce?

Na prvem, drugem in tretjem mestu je – zabava! Teme so zelo raznolike in velikokrat zelo aktualne. Godlarji se radi pošalijo na račun bolj ali manj priljubljenih politikov in javnih osebnosti, o katerih znajo povedati tudi kakšno pikro, prek različnih likov iz znanih knjig ali filmov izpostavijo pereče teme, pripravijo kaj zanimivega za otroke, poskrbijo za zvočno kuliso, ki jim jo pomagajo ustvarjati dinamični člani pihalnega orkestra, in vse skupaj začinijo z veliko mero humorja.

Utrinek z godlarske povorke, največje na Gorenjskem Vir slike: Društvo godlarjev Šenčur.

Celotno dogajanje spravi na noge mlado in staro v kraju in širši okolici, vnese popestritev v življenje kraja in ga popelje v druge dimenzije – izven vsakdanjega ritma. Prevladajo sproščenost, zabava in ljudje te dni vsaj za hip pozabijo na vsakdan, veliko se jih tudi samih našemi in prepusti norčavemu času pusta. Godlarji na pepelnico v šegavi proceduri svojo maskoto – ogromnega godlarja na parah zažgejo in vse za leto dni spet potihne. A skupnost godlarjev ostaja povezana vse leto in skupaj že veliko prej snujejo načrte za nove pustne podvige. In njihovi plani niso kar tako – na eni od povork prejšnjih let so javno predlagali, da razpustijo parlament in oni prevzamejo oblast. Ljudje so to sprejeli z velikim navdušenjem. Hm, naši parlamentarci se lahko kar zamislijo

Preberite več