Naprej na vsebino

Primož Jelševar: Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi

Slovenija in Evropa se soočata s hitrim staranjem prebivalstva. Po sedanjih projekcijah bo Slovenija leta 2050 med državami, ki imajo najstarejše prebivalstvo v EU, čez 500 let pa nas Slovencev ne bo več. Spremembe v starostni strukturi imajo že danes vpliv na vse ravni našega življenja: od vzdržnosti pokojninskega sistema do kapacitet v zdravstvu, konkurenčnosti našega gospodarstva in mnoge druge.

Temeljno vprašanje, ki si ga lahko postavimo, je, zakaj sploh stremeti k izboljšanju demografskih kazalcev. Zakaj bi se radi pomladili? Če se je naša stara celina odločila, da po tisočletjih burnega življenja tiho izzveni in leže k počitku, zakaj si prizadevati, da to preprečimo ali zamaknemo? John Rhys-Davies, ki je v filmu Gospodar prstanov igral škrata Gimlija, je povedal, da se v Evropi dogaja demografska katastrofa, ker se o tem ne upamo pogovarjati – v strahu, da ne bomo koga rasno užalili.

Slovenija in Evropa se soočata s hitrim staranjem prebivalstva.
Slovenija in Evropa se soočata s hitrim staranjem prebivalstva.
Vir slike: Pixabay

Slovenci imamo dolgo zgodovino in vredno jo je ohranjati

Podoben razmislek velja tudi za naš narod, ki se je po nekaterih staroselskih teorijah eden prvih naselil v tem delu Evrope. Če je to res, se zdi nekako logično, da bomo eden prvih evropskih narodov, ki se bo samoukinil. So naše naravne danosti preveč iztrošene, da bi mladi na tem kotičku pod Alpami videli perspektivo za svoje potomce?  Ali pa smo v izobilju preteklih let postali enostavno preveč sebični, da bi te dobrine delili z drugimi?

Teorija o iztrošenosti naših dobrin verjetno ne pije vode, saj imamo v evropski soseski narode, ki živijo v pomanjkanju te osnovne naravne dobrine – v okolju, ki je za preživetje in ustvarjanje družine bistveno bolj zahtevno, kot je naš prostor. Veliko priseljevanja z Bližnjega vzhoda in iz Afrike v zadnjih letih je zgovorno dejstvo, ki govori v prid temu, da doberšen del sveta vidi evropski prostor kot perspektiven za življenje. To ne preseneča, Evropa je bila v zadnjih 50 letih razmeroma mirna regija, kjer smo uživali visoko socialno varnost. Z veliko gotovostjo lahko pričakujemo, da ob menjavi prebivalstva tega slednjega ne bo mogoče trditi za prihodnost. Naravne danosti namreč ne vplivajo na vedenje ljudi v takšni meri kot lastnosti naroda samega in njihove kulture. Ko pa v neki prostor vkoraka nova kultura, navadno zabriše sledi za staro. Le naivneži pa upajo, da se to ne bo zgodilo z Brecherjevo »pospešeno demografijo«. Temu smo bili v zgodovini že večkrat priča, zato bi bil zaton Evrope s svojo bogato kulturno dediščino in zgodovino pravzaprav velika izguba za celotno človeštvo.

Edino pozitivna nataliteta nas bo ohranila

V dneh, ko z velikim veseljem pričakujem svojega prvega potomca, sem precej časa namenil razmišljanju o prihodnosti: moji, naše družine, naroda in prihodnosti v širšem pomenu.

Reprodukcija je ena od osnovnih značilnosti živih bitij in je v funkciji ohranitve in preživetja vrste. To značilnost najdemo pri najbolj osnovnih enoceličnih organizmih, pri živalih in ne nazadnje pri ljudeh. Od ljudi, ki smo z mnogimi posebnostmi postavljeni nad druga bitja, bi se pričakovalo reprodukcijsko vedenje na nekem višjem nivoju. V prvi vrsti, da nadaljujemo svoj rod in naše gene prenesemo na potomce z genskim zapisom, ki bo podoben našemu. Nato, da dodamo kamenček v mozaik preživetja naše skupnosti oz. naroda, kateremu pripadamo. In navsezadnje, da omogočimo preživetje naše vrste, kar bi morala biti naša nagonska težnja. Med vsemi živimi bitji pa je prav človek tisti, ki potrebe po nadaljevanju lastne vrste ne postavlja vedno na vrh lestvice svojih prioritet. Kaj torej botruje zavestni odločitvi, da se pri teh vprašanjih včasih odločamo drugače kot ostala živa bitja?

Po sedanjih projekcijah bo Slovenija leta 2050 med državami, ki imajo najstarejše prebivalstvo v EU, čez 500 let pa nas Slovencev ne bo več.
Po sedanjih projekcijah bo Slovenija leta 2050 med državami, ki imajo najstarejše prebivalstvo v EU, čez 500 let pa nas Slovencev ne bo več.
Vir slike: Pixabay

Okrogla miza o demografskih spremembah

Na Inštitutu dr. Antona Korošca smo v sodelovanju z Wilfried Martens Centrom za evropske študije v letošnjem letu organizirali prvi skupni projekt z naslovom Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi / Demographic challenges of Slovenia and Europe. Cilj projekta je bil osvetlitev nekaterih zgornjih vprašanj ter odprtje širše javne razprave o tem, kako bomo v prihodnosti živeli drugače. V avgustu je v Ankaranu potekalo dobro obiskano in vsebinsko zelo polno omizje, kjer so se govorci dotaknili problemov staranja prebivalstva in predstavili svoje poglede in rešitve za skrb zbujajoče demografske trende v Sloveniji in Evropi. Zaradi slabših epidemioloških napovedi v drugi polovici leta pa je kot nadaljevanje tega projekta nastal zbornik pred vami.

Za odličen vpogled v situacijo na evropski in svetovni ravni se želim zahvaliti poslancu SLS/EPP v Evropskem parlamentu Francu Bogoviču, ki je analiziral demografska gibanja in spremembe v Evropski uniji in njenih državah članicah. Hvala državni sekretarki v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Moniki Kirbiš Rojs za njen poglobljen prispevek o vplivu demografskih sprememb na načrtovanje in izvajanje razvojnih politik Evropske unije in Slovenije. Raziskovalni novinar Marko Vidrih se je z veliko natančnostjo sprehodil skozi podatke o staranju prebivalstva in ugotavlja, da je Slovenija demografsko gospa zrelih let, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna pa v svojem odličnem razmišljanju Mladi in demografija izpostavlja nujnost, da se v razpravo o demografiji vključujejo tudi mladi. Predsednik SLS Marjan Podobnik in njegov sodelavec Boštjan Furlan sta skupaj s svetovalci za različna področja pripravila predlog za celostno rešitev bivanjske problematike starejših, s poudarkom na koriščenju potenciala slovenskega podeželja. Zbornik zaključuje prof. dr. Andrej Umek, ki v svojem razmišljanju Demografija in 4. industrijska revolucija pokaže jasno pot za sistemske spremembe, ki bi omogočale, da bi naš sistem ostal vrednostno in ekonomsko vzdržen. Za izjemno priložnost se zahvaljujem soorganizatorju projekta, Wilfried Martens Centru za evropske študije iz Bruslja, ter njihovi sodelavki Sandri Pasarić za vso podporo in nasvete pa tudi za izvrsten prispevek o migracijskih tokovih iz Hrvaške in znotraj nje ter njihovem družbenem vplivu.

Prav posebna zahvala pri projektu Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi gre moji nepogrešljivi sodelavki Suzani Lari Krause, ki je odigrala ključno vlogo pri organizaciji omizja v Ankaranu in pripravi tega zbornika.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice