Naprej na vsebino

Franc Bogovič: Podpiram cepljenje in cepil se bom tudi sam

Teorije zarote o cepljenju, čipiranju s cepivom, o čipih v maskah, o zadušitvah zaradi mask in podobne z znanostjo skregane teorije se širijo že od samega pojava virusa SARS-Cov-2 in bolezni covid-19. Lahko bi rekli, da je širjenje lažnih novic prav tako invazivna epidemija kot sama epidemija novega koronavirusa.

O lažnih novicah pa tudi o boju največje poslanske skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP Group), proti njim ter o zapletih z dobavo cepiv in ne nazadnje o odgovornosti politike smo spregovorili s poslancem Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Francem Bogovičem (SLS/EPP).

Mladi Evropske ljudske stranke (YEPP), krovna organizacija evropskih političnih mladinskih organizacij, je 14. januarja 2021 začela akcijo #VaccinesWork (cepiva delujejo) z deklaracijo »Skupaj nastopimo proti dezinformacijam o cepljenju!«, pod katero so se podpisali predsednica YEPP-a Lidia PEREIRA, predsednik EPP Donald TUSK in predsednik skupine EPP (EPP Group) v Evropskem parlamentu Manfred Weber. Na kakšne načine vse se EPP še bori proti poplavi dezinformacij v povezavi s potekom epidemije covida-19 in cepljenjem?

Pri krizi, povezani s covidom-19, je treba najprej ugotoviti, da sta slabo leto, odkar smo se soočili s krizo na Kitajskem, v EU registrirani in v uporabi že dve cepivi. To je relativno velik uspeh EU in seveda znanosti na prvem mestu, da je EU v tem času prišla od samega razvoja cepiva do registracije in uporabe. Skozi ta postopek smo videli, kako lahko EU koristno deluje v dobro vseh. Ne vem, kako bi lahko šla Slovenija sama v tem globalnem svetu na pot iskanja cepiva. In zelo pomembna je tudi poštena in pravična razdelitev cepiva proporcionalno glede na število ljudi po posameznih državah.

Na tej poti je iz različnih razlogov veliko nasprotovanj, tako kot pri vsaki drugi stvari. Eni ne verjamejo v bolezen, drugi ne verjamejo v evropsko sodelovanje, tretji so proti vsakršnemu cepljenju. Čas je tak, da prek spletnih družbenih omrežij javni medijski prostor dopušča širjenje vsakršnega razmišljanja, in tako imamo tudi veliko zmedo med ljudmi, ki so bombardirani z vseh strani in imajo zato nekateri tudi resne pomisleke.

V Poslanski skupini EPP Group verjamemo stroki ali t. i. »fact-based« informacijam. Stroka se je v tem primeru zelo izkazala, da je tako hitro razvila cepivo. Sama politična skupina EPP je zagovornica znanstvenih principov, po katerih smo prišli do cepiva, in tudi tega, da se čimprej cepi zadostno število ljudi. Vsak se trudi po svoje z dejstvi in pozitivnimi sporočili pomagati in zaustaviti val lažnih informacij.

V Poslanski skupini EPP Group verjamemo stroki ali t. i. »fact-based« informacijam. Stroka se je v tem primeru zelo izkazala, da je tako hitro razvila cepivo.
V Poslanski skupini EPP Group verjamemo stroki ali t. i. »fact-based« informacijam. Stroka se je v tem primeru zelo izkazala, da je tako hitro razvila cepivo.
Vir slike: Franc Bogovič

Ne glede na to, da za relevantnimi informacijami stojijo stroka, del politike in odgovorni mediji, se dezinformacije še vedno širijo kot poplava, predvsem prek družbenih omrežij. Tudi v poslanski skupini EPP Group ste se že lani sredi pandemije zavzeli za odločno borbo proti lažnim novicam glede tega virusa. Kaj menite, zakaj je širjenje dezinformacij tako zelo uspešno? Bi lahko rekli, da se lažne novice širijo tako hitro, ker ljudem ustrezajo? Ker je težko dihati pod masko, ker ukrepi posegajo v naše ugodje, ker je cepljenje ponovno neka obveznost in podobno?

Zagotovo je zdaj že slabo leto restriktivnih ukrepov in omejitev nekaj, kar ljudi utruja. Na nek način nam je porušilo življenjski ritem in nam povzroča celo vrsto najrazličnejših stisk: od finančnih do pomanjkanja ustrezne digitalne in širokopasovne infrastrukture, ki nekaterim ovira učenje in delo na daljavo, določene panoge so praktično obstale (storitveni sektor, turizem in podobno). Zato je cela vrsta ljudi že žalostnih, nesrečnih in prizadetih. In družbena omrežja so medij, v katerem je tak človek najbolj dojemljiv tudi za izražanje nezadovoljstva, strinjanje z dezinformacijami in teorijami zarot. Zato mislim, da je v takih okoliščinah toliko težje izvajati nek normalen racionalen dialog.

To je ključni problem, in če k temu dodamo še v Sloveniji pomešan boj proti vladi z bojem proti obstoju virusov, in da se neuspeh boja proti virusu povezuje s potrebo po pozivu za zamenjavo oblasti, je zmešnjava še večja.

Spremljam tudi dogajanje drugje in moram reči, da je nagovor kanclerke Angele Merkel v Nemčiji, ki ima po petnajstih letih vodenja nemške vlade med ljudmi 85-odstotno podporo, čisto drugače sprejet v javnosti, kot je sprejet nagovor premierja v eni razdeljeni Sloveniji ali v kateri drugi državi, ki ima manj stabilno politično situacijo. Poleg tega, da kanclerka uživa večje zaupanje v javnosti, smo morda v Sloveniji tudi na področju komunikacije s strani vlade naredili kakšno napako.

Če greva s tem še malo dlje, omenili ste že boj proti vladi, pomešan z bojem proti virusom, kakšno vlogo menite, da ima pri tem razcepljenost politike in če lahko tako rečem, nagajanje med vodečimi koalicijami in opozicijami, tudi s stališča odgovornosti politike, predvsem zato, ker so ljudje potem samo še bolj zmedeni? Pa tudi sicer je bilo opaziti kar nekaj akcij, za katere bi lahko rekli, da so bile nepremišljene in so (ali pa bi lahko) imele resne posledice in povečano širjenje okužb, kot je bila recimo akcija SD za šolo brez mask in podobno.

Veliko je takšnih, ki v težkih situacijah v ozadju s pridom ugotavljajo, na katerem področju je čas primeren, da popelješ ljudi za sabo, pa tudi če z lažmi in polresnicami, ker se lovijo neki drugi cilji. To je ena večjih nevarnosti in hkrati tudi neodgovornosti tistih, ki to počnejo.

Moje stališče glede neodgovornosti tistih, ki to počno, je zelo jasno. Tega ne počnejo zato, ker sami ne verjamejo v obstoj virusa ali da lahko hodiš okoli brez maske, pa se ti nič ne bo zgodilo, ampak vedo, kaj želijo ljudje slišati, in s tem želijo na vsak način graditi politični kapital, tudi v času, ko za to ni nobenega prostora. To je pravzaprav manipulacija dela javnega mnenja za ozke politične interese. Kar ni le žalostno in obsojanja vredno, temveč je v času epidemije tudi dejansko življenjsko ogrožajoče, še posebej za tiste ranljive skupine v družbi, ki jih virus lahko usodno prizadene.

Smo v času, ko se spominjamo 30 let nazaj, in ne morem mimo tega, da ne omenim, da je tisti čas pokazal, kaj lahko dosežemo, če smo enotni. Zdaj, ko smo v najbolj kritičnih trenutkih epidemije izgubili 40, 50 ljudi na dan, se pravi v enem dnevu 2-krat ali 3-krat toliko, kot je bilo vseh žrtev v vojni za Slovenijo, pa delamo razdor v državi.

Tisti, ki to počno, so zame zelo neodgovorni in nedorasli funkciji. S tem, da si poslanec sname masko v parlamentu, s tem, da se poziva k šoli brez mask, in podobnim dodatno begajo ljudi. Ljudje pa imajo konec koncev neko prepričanje, z nekom se lažje poistovetijo, zato so take poteze, kot so jih izvajali nekateri vplivneži in glasbeniki pa tudi politiki, zelo poslabšale epidemiološko situacijo in tudi otežile boj proti epidemiji. Ne nazadnje, če pogledamo kronološko, so bile najbolj brutalne akcije izvedene v septembru in oktobru in v bistvu smo s tem dali pospešek drugemu valu. Mogoče je danes komu že žal za to in tega ne počne več, a posledice storjenega ostajajo.

Veliko je takšnih, ki v težkih situacijah v ozadju s pridom ugotavljajo, na katerem področju je čas primeren, da popelješ ljudi za sabo, pa tudi če z lažmi in polresnicami, ker se lovijo neki drugi cilji. To je ena večjih nevarnosti in hkrati tudi neodgovornosti tistih, ki to počnejo.
Veliko je takšnih, ki v težkih situacijah v ozadju s pridom ugotavljajo, na katerem področju je čas primeren, da popelješ ljudi za sabo, pa tudi če z lažmi in polresnicami, ker se lovijo neki drugi cilji. To je ena večjih nevarnosti in hkrati tudi neodgovornosti tistih, ki to počnejo.
Vir slike: Franc Bogovič

Najverjetneje se strinjate, da bi bilo odgovorno, da bi politika vsaj na pomembnih in ključnih področjih stopila skupaj. Tako ste tudi delovali, ko ste bili župan Občine Krško, povezovalno, in s tem dosegli odlične rezultate. V Slovencu smo nedolgo nazaj poročali o gibanju Povežimo Slovenijo, nastopili ste tudi v predstavitvenem videu tega gibanja. Na čem temelji vaša podpora? Kje vidite prednosti novega pristopa v politiki, ki ga to gibanje obljublja?

Naše delo v družini, na kmetiji, v podjetjih pa tudi v politiki je uspešno takrat, ko se povežemo, si postavimo skupne cilje in se za njih borimo. Moj način dela je ves čas takšen. Zato tudi z velikim veseljem podpiram gibanje Povežimo Slovenijo, kjer se v političnem prostoru združujejo različni, ki pa jim je skupno to, da spoštujejo Ustavo Republike Slovenije, želijo dobro Sloveniji in postavljajo državo pred lastne cilje.

Verjamem, da bo taka skupna lista uspela nagovoriti tudi marsikoga, ki se že dolgo ni podal na volišče, ker enostavno ni videl opcije, ki bi ji lahko dal glas. Verjamem, da bo to gibanje prineslo nov zagon v slovensko družbo, novo upanje, da bodo potenciali ljudi izkoriščeni, da bomo živeli zadovoljno življenje in da bo lahko vsak, ne glede na svoje politično prepričanje, izrazil svoje stališče v korist sebe in v skupno dobro.

Treba se je tudi zgledovati po dobrih zgledih. Imamo sosede Avstrijce, ki so nam lahko zelo dober zgled, kako je treba gospodariti z državo. Na drugi strani kot evropski poslanec opažam, da je ta nota povezovalnosti potrebna tudi v Evropi, ki ima prav tako velike probleme. Če gredo stvari zelo narobe, se lahko zgodi tudi to, kar se je zgodilo v Združenih državah Amerike. Zato podpiram povezovanje Slovenije, da naredimo Slovenijo takšno, kakršno smo si želeli pred 30 leti, ko smo si jo izborili.  

Kakšen je vaš osebni odnos do cepiv? In do samih ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja koronavirusne bolezni tudi v luči novega angleškega, brazilskega in južnoafriškega seva, ki pa najverjetneje ne bodo edini?

Če so kakšni pomisleki glede samega nastanka virusa, ali je res plod kitajske tržnice ali je ušel iz kakšnega laboratorija – to pustim odprto in nikogar ne bom obsojal, ne glede na to, kakšno je njegovo mnenje. Se pa zavedam resnosti tega virusa, ker je očitno zelo trdoživ, da se mu je uspelo iz Azije razširiti po vsem svetu. Tudi zaradi te trdoživosti se z razsajanjem rojevajo novi sevi.

Veliko je tudi ugibanja, ali bodo cepiva uspešna tudi pri preprečevanju širjenja različnih sevov covida-19, vendar menim, da je znanost naredila tako velik korak, ko je v tako kratkem času razvila cepiva za osnovno različico, da se ji bo tudi v tem primeru uspelo primerno odzvati. Ali če rečem tako: če so razvozlali virus v osnovi in uspeli razviti cepivo, ga bodo uspeli tudi prilagoditi.

V osnovi osebno podpiram cepljenje in se bom tudi sam cepil. Menim pa, da ni nobenega razloga, da bi izvajali kakršnokoli prisilo oziroma obveznost za tiste, ki so osebno prepričani proti temu. Če ima kdo zadržke, je to njegovo osebno prepričanje – mislim pa, da po tem, ko se je toliko ljudi že cepilo, in ko se bo pokazalo, da je cepljenje učinkovito, se bodo tudi drugi lažje odločili in tudi kakšnega skeptika spreobrnili. Nikakor pa ne podpiram tega, da skeptiki z lažnimi novicami širijo komunikacijo proti cepljenju.

Upam, da se čimprej doseže 60- do 70-odstotna precepljenost z učinkovitim cepivom, ki naj bi zagotavljala širšo, množično zaščito. Sicer pa, naj se vsak sam odloči, saj to mora biti osebna odločitev. Vse skrajnosti ljudi odvračajo.

Ko bo točno znano, koliko časa si zaščiten s cepivom, če bomo res imeli potrdilo o cepljenju in bo to omogočilo tudi hitrejši pretok v EU po principu pozitivne diskriminacije in boš zato hitreje lahko prečkal meje, v nasprotnem primeru pa se boš dal testirati in boš šel čez mejo pač malo kasneje – bodo odločitve verjetno lažje tudi za tiste, ki sedaj še premišljujejo o cepljenju. Nisem zagovornik tega, da bi se komurkoli onemogočilo potovanja, sem pa zagovornik tega, da bi se tistim, ki bodo cepljeni, prehodi meja poenostavili, to pa bi moralo biti poenoteno pravilo po vsej Evropi.

Kot se nasprotniki cepljenja in »cepilnega potrdila« sklicujejo na to, da je to kratenje njihovih človeških pravic, jaz mislim, da je tudi moja pravica, da sem zaščiten, da je moja pravica, da lahko potujem, in če sam nekaj za to naredim, je tudi prav, da je sistem tako zgrajen, da me nagradi. Menim, da je pozitivna diskriminacija na tem področju prava pot.

Tudi glede prioritetne liste za cepljenje nimam pripomb, želim si le, da čimprej pridemo še do tretjega in četrtega cepiva in da bi se lahko vsak, ki to želi, tudi cepil.

Evropa je vložila milijarde v pomoč pri razvoju prvih cepiv proti covidu-19 na svetu, videti pa je, da proizvajalci ne spoštujejo v polnosti svojih obveznosti glede dobav cepiva. Evropska komisija ima z njimi kar oster dialog. Kaj se dogaja po vašem mnenju v ozadju, poteka spet neka globalna bitka, bitka med EU in tretjimi državami, med kontinenti, za cepiva?

Pri evropski akciji je zanimivo to, da je EU zakupila za 2,3 milijarde odmerkov cepiva, to pomeni veliko več, kot jih potrebujemo Evropejci zase. To so zakupljena cepiva zato, da bi lahko v tej globalni akciji, za katero EU zbira donatorska sredstva (15 milijard je že zbranih), omogočila cepljenje v tistih delih sveta, kjer so javnofinančne blagajne prekratke in države same tega ne morejo zagotoviti. EU je ubrala princip solidarnosti tudi zunaj svojih meja in bo tako marsikateri državi zunaj EU lahko pomagala. EU tako ni šla po isti poti, kot so si jo zastavile Rusija, Kitajska in ZDA, ki na tem področju bijejo geostrateško bitko.

Zelo podpiram pristop, ki ga je ubrala Evropa, zame je to pošten in pravičen pristop. Se pa večkrat zgodi, da EU s takšnim pristopom deluje malce naivno v tem grdem pokvarjenem svetu. Tudi tokrat mislim, da se to dogaja. Treba je upoštevati tudi, da je EU izredno previdna pri izdaji dovoljenj, soglasij za uporabo cepiva na trgu EU. Nekatera cepiva dobijo nekaj tednov ali kar kak mesec prej dovoljenje v Veliki Britaniji kot v Evropi. Kar po svoje oteži situacijo in EU malce izgublja pri tempu.

Podobno je z AstroZeneco, saj je njeno cepivo dobilo dovoljenje Evropske agencije za zdravila (Ema) za uporabo v Evropi šele 29. januarja. Hkrati se pa ugotavlja, da imajo tudi proizvajalci, ki so v tem primeru Britanci, najbrž tudi kakšne pritiske v ozadju, ali pa so začutili priložnost, da ne izpolnjujejo dogovorov, sklenjenih z EU.

Pri tem podpiram pristop Evropske komisije, ki je takrat, ko se je cepivo še iskalo, vlagala v raziskave teh dotičnih farmacevtskih družb in šla kasneje tudi v vnaprejšnje zakupe velikih količin cepiva. S tem je omogočila širitev njihovih proizvodnih kapacitet, da smo pa zdaj izigrani, je neodgovorno in neprofesionalno od proizvajalcev cepiv in je treba na to pritisniti. Podpiram Komisijo, ki želi delovati transparentno in tako tudi poroča o tem.

Morda bo lažje ponazoriti globalno dogajanje na primeru, ki nam je blizu, npr. Srbije. Srbija je vključena v skupno evropsko akcijo nakupa cepiv, kar pomeni, da ima delno dobavo cepiv zagotovljeno iz evropske kvote po proporcionalno omejenih količinah. Poleg tega pa je Srbija, država, ki želi imeti na nek način evropski status, država, ki je v procesu približevanja k EU, zelo pohitela s cepljenem svojega prebivalstva, in to s tremi različnimi cepivi. 

Predsednica vlade Ana Brnabić se je cepila z evropskim cepivom, predsednik parlamenta Ivica Dačić z ruskim Sputnikom, medtem ko je predsednik države Aleksandar Vučić na letališču pričakal pošiljko enega milijona odmerkov cepiv, ki ga je poslala Kitajska, in se je s tem kitajskim cepivom tudi sam cepil. Tako je Srbija s 5,32 odmerka cepiva na 100 prebivalcev postala na evropskem kontinentu država z največjo precepljenostjo. S tem seveda Kitajska in Rusija, ki imata strateške interese v Evropski uniji, prek Srbije izvajata pritiske na EU, ki so tudi dobro piarovsko podkrepljeni.

Naročnik objave je: Poslanska skupina EPP Group v Evropskem parlamentu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice