Naprej na vsebino

Posredni in neposredni uporabniki državnega proračuna so kdo?

»Uporabniki državnega proračuna« – ta besedna zveza je zapisana domala v vseh protikoronskih paketih in se nanaša na delodajalce, ki so, ali niso, upravičeni do ugodnosti iz posameznega PKP. Čeravno je dokaj jasno, kdo naj bi bili ti uporabniki, pa se kaj hitro zaplete ob besedi posredni – ali so to vsi tisti, ki prejemajo kakršenkoli dohodek iz državnega proračuna.

Če bi to pomenilo, da vsakdo, ki prejme kakršenkoli dohodek iz državnega proračuna (subvencije od programov za zaposlitev …), potem ni upravičen do ugodnosti, bi kaj kmalu ugotovili, da so torej ukrepi namenjeni tistim, ki jih sploh ne potrebujejo. To pa bi bil svojstven absurd. Zato smo se v Slovencu odločili, da raziščemo, kdo so ti »uporabniki državnega proračuna«.

Register proračunskih uporabnikov

Register proračunskih uporabnikov, ki ga sestavljajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP).

Ministrstvo za finance na svoji spletni strani vodi Register proračunskih uporabnikov, kjer se vodijo in dnevno posodabljajo podatki o neposrednih in posrednih uporabnikih državnega in občinskih proračunov, o proračunih, upravljavcih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa, nadzornikih javnofinančnih prihodkov in računih ter drugi podatki, ki so določeni z zakonom, ki opredeljuje opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike.

Pod pojmom neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov se navajajo:

  • državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom,
  • ožji deli občin, ki so pravne osebe.

Posredni uporabniki državnega ali občinskih proračunov so pravne osebe:

  • ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad, katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občina,
  • ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije, in
  • ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.
Uprava Republike Slovenije za javna plačila je skrbnica primarnega registra za neposredne proračunske uporabnike, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve pa je skrbnica za register za posredne proračunske uporabnike.
Uprava Republike Slovenije za javna plačila je skrbnica primarnega registra za neposredne proračunske uporabnike, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve pa je skrbnica za register za posredne proračunske uporabnike.
Vir slike: Pixabay

Prav tako se kot posredni uporabniki obravnavajo tudi:

  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
  • javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki,
  • samoupravne narodnostne skupnosti in
  • Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije.

Preprosto povedano, posredni uporabniki so tisti, ki za svoje delovanje potrebujejo finance iz državnega proračuna, ne pa delodajalec, ki je nekoga zaposlil preko katerega od zaposlitvenih programov.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila je skrbnica primarnega registra za neposredne proračunske uporabnike, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve pa je skrbnica za register za posredne proračunske uporabnike.

Uprava v okviru Registra proračunskih uporabnikov vodi in vzdržuje podatke o različnih vrstah računov:

  • podračune proračunskih uporabnikov, ki so namenjeni za opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike,
  • zakladniške podračune države in občin, ki so namenjeni upravljanju denarnih sredstev posameznega sistema enotnega zakladniškega računa,
  • podračune javnofinančnih prihodkov, na katere se plačujejo obvezne dajatve,
  • posebne račune z ničelnim stanjem, odprte pri poslovnih bankah, ki jih lahko proračunski uporabniki uporabljajo le za namene polaganja in dvigovanja gotovine,
  • posebne namenske transakcijske račune, odprte pri Banki Slovenije, ki so namenjeni poslovanju s sredstvi, določenimi z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike,
  • evidenčne račune za račune, odprte izven sistema enotnega zakladniškega računa v državi in tujini, ki so lahko odprti skladno z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, ter
  • interne podračune, nujne za pravilno opravljanje plačilnih storitev.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice