Marko Vidrih: Demografsko je Slovenija gospa zrelih let
Od Jadrana do Črnega morja je zgodba demografske spirale enaka: prebivalci se starajo, izseljujejo, priseljencev primanjkuje. Rezultat je upadanje prebivalstva, a Slovenija ima svojo zgodbo.
Skrite demografske težave v Sloveniji
V drugi polovici 20. stoletja se je Slovenija močno spremenila iz podeželske v neagrarno družbo. Rast prebivalstva pa zaradi izseljevanja in do sedemdesetih let odsotnosti priseljevanja ni bila tako velika kot drugod po Evropi. Vendar je pretok migrantov z Balkanskega polotoka v visoko industrializirane regije osrednje in zahodne Slovenije ohranil raven števila prebivalstva v državi.
Razpad jugoslovanske federacije leta 1991 je še povečal število priseljencev, ki so vstopili v Slovenijo. Poleg tega so konflikti na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu v Slovenijo prinesli približno 70.000 beguncev in prosilcev za azil. Do začetka 21. stoletja so se migracijski tokovi v Slovenijo in iz nje skoraj uravnotežili, prebivalstvo Slovenije pa je bilo približno enako kot leta 1991. (Šircelj, 2006)
Trenutno je država v obdobju obsežnih družbenih sprememb, ki jih spodbujajo politični, ekonomski in prebivalstveni dejavniki. Zaradi nizke rodnosti, daljše pričakovane življenjske dobe in nižje umrljivosti se starostna struktura prebivalstva spreminja.
V začetku leta 2020 je bilo po podatkih državnega statističnega urada (SURS) v Sloveniji 2.096.000 prebivalcev, kar je skoraj 15.000 več kot leto prej. (SURS, 2020) Ob osamosvojitvi leta 1991 je bilo prebivalcev Slovenije približno dva milijona, v letu 2020 je torej število za skoraj pet odstotkov večje. (Šircelj, 2006)
Slovenija je ena redkih nekdanjih komunističnih držav v Evropi, katere število prebivalstva se povečuje in ima danes več ljudi kot pred tremi desetletji. Toda novica o povečanju števila prebivalstva prikriva resne demografske težave.
Tako kot drugod po Evropi se tudi v Sloveniji prebivalstvo stara. Pričakovana življenjska doba je 81,5 leta, kar je nekoliko višje od povprečja EU. Je tudi najvišja med vsemi od nekdanjih komunističnih držav v Evropi. Pričakovana življenjska doba na primer v sosednji Hrvaški je občutno nižja – 78,2 leta.
Več Slovencev umre, kot se jih rodi – v letu 2018 natančno 900 več –, in čeprav se je stopnja rodnosti v Sloveniji v zadnjih letih povečala na 1,62, kar je višje od povprečja EU, ki znaša 1,55, je še vedno precej pod ciljno številko 2,1, potrebno za obnavljanje prebivalstva.
Kljub naraščajoči stopnji rodnosti v Sloveniji to ne pomeni, da se rodi več otrok. Slednje namreč pomeni, da se stopnja povečuje, ker se število žensk v rodni dobi – glede na katere se izračuna indeks rodnosti –, zmanjšuje.
Glavni razlog, da se število prebivalstva Slovenije povečuje, je torej ta, da je v državi danes večje število delavcev iz tujine. Število državljanov Slovenije se je v letu 2019 zmanjšalo za približno 3200, število tujcev pa je naraslo za skoraj 18.200, kar pomeni, da je v Sloveniji 7,5 odstotka tujcev.
Od tega jih 86,4 odstotka prihaja iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, največ, 54 odstotkov, je Bošnjakov. (SURS, 2019)
Leta 2018, zadnje leto, za katero so pri Inštitutu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) na voljo ti podatki, se je v Slovenijo priselilo 28.455 oseb, med njimi približno 4300 državljanov, ki so se vrnili domov, 13.527 oseb pa je zapustilo državo, slaba polovica od tega je bilo Slovencev. To pomeni, da je bilo priseljenih 14.928 več kot odseljenih. Brez tega neto priseljevanja bi število prebivalstva države upadalo. (UMAR, 2019)
Glede na rezultate projekcij prebivalstva EUROPOP2018, ki jih je Eurostat pripravil za vse države članice EU, Islandijo, Norveško in Švico, naj bi imela Slovenija leta 2100 nekaj manj kot 1,8 milijona prebivalcev.
Število prebivalcev Slovenije naj bi se do leta 2023 povečevalo in nato počasi zmanjševalo. Na prvi dan leta 2100 naj bi bilo slovenskega prebivalstva 1.796.000 ali 13 odstotkov manj kot v projekcijskem izhodiščnem letu 2018.
Leta 2100 naj bi se v Slovenijo priselilo 1800 prebivalcev več, kot se jih bo iz nje odselilo. V prihodnosti naj bi se celotna stopnja rodnosti postopoma povečevala in leta 2100 dosegla 1,77. Pričakovati je tudi podaljšanje pričakovane življenjske dobe ob rojstvu; moški, rojeni v Sloveniji leta 2100, naj bi živeli 89 let, ženske pa skoraj 93 let. (EUROPOP2018, 2019)
Delež delovno sposobnega prebivalstva Slovenije se zmanjšuje
Prebivalstvo v vsej Evropi se stara, tudi Slovenija v tem pogledu ni drugačna. Število delovno sposobnega prebivalstva (med 20 in 64 let) se zmanjšuje, zlasti od leta 2012. Danes je sicer delež ljudi, starih 65 let in več, manjši od povprečja EU, a kot napoveduje Umar, naj bi se to v kratkem spremenilo.
V enem ali dveh desetletjih bo imela država delež starejših, ki je precej višji od povprečja EU, kar pomeni, da se bo soočila z enim od največjih povečanj izdatkov, povezanih s starostjo, kot so pokojnine in socialno varstvo. Slednje ni samo posledica demografskih sprememb, temveč tudi dejstva, da sistem socialne varnosti v državi ni prilagojen novim demografskim razmeram. (UMAR, 2019)
Leta 2016 je Umar v poročilu opozoril, da bodo glede na trenutne napovedi javni odhodki, povezani s starostjo, do leta 2060 dosegli tretjino BDP, kar bi bilo med najvišjimi v EU. Umar prav tako poudarja, da je »pokojninski sistem nevzdržen« in da država »nima celovitega sistema za dolgotrajno oskrbo«. (UMAR, 2016)
Tudi Inštitut za narodnostna vprašanja že nekaj časa opozarja, da se bo slovensko demografsko stanje poslabšalo. Izpostavlja dva problema.
Vir slike: Pixabay
Prvi je ta, da je v državi zaradi spodbujanja mladih k delu približno 300.000 ljudi, mlajših od 65 let, mnogi v svojih 50. letih, že upokojenih. Slednje pomeni za slovenski pokojninski sistem veliko breme.
Drugi problem je po navedbah Inštituta za narodnostna vprašanja, da so vlade po osamosvojitvi sponzorirale veliko širitev visokega šolstva. Danes so posledice tega, da je med Slovenci večina dobro izobraženih, premalo pa je tistih, ki bi bili sposobni ali pripravljeni delati na primer v gradbeništvu ali proizvodnji. (Josipovič, 2009)
Preveč je tudi dobro izobraženih diplomantov za premalo delovnih mest, ki zahtevajo njihove spretnosti, zato nekateri sprejemajo dela, ki so pod ravnjo njihovih kvalifikacij, kar pelje v izgubo človeškega kapitala.
Čeprav se število delovno sposobnih Slovencev naravno zmanjšuje, je tudi sorazmerno pomanjkanje delovnih mest za visokošolske izobrazbe glavni dejavnik iskanja zaposlitve v tujini. Hkrati nekatera od teh delovnih mest zasedajo priseljenci.
Slednje je po mnenju Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije privedlo do razvoja stereotipov – da so dobro izobraženi Slovenci v emigraciji, slabo izobraženi Bošnjaki, Makedonci in drugi pa »prihajajo v Slovenijo gradit ceste«. (SAZU, 2013)
Podatki zadnjih nekaj let dejansko kažejo, da je izobrazba priseljencev in slovenskih emigrantov zelo podobna. Število priseljencev in emigrantov pa je povezano z uspešnostjo gospodarstva, zato je v letih 2010–17 v Slovenijo prišlo bolj ali manj enako število ljudi, kot jo je zapustilo. Leta 2018, ko si je gospodarstvo končno opomoglo po finančni krizi iz leta 2008, se je število priseljencev močno povečalo. (SURS, 2019)
Danes še zdaleč ni jasno, kakšna bo zapuščina epidemije covida-19, vendar je glede na pretekle podatke neizogibno, da bo upadajoče gospodarstvo spet povzročilo upadanje števila priseljencev. Anekdotični dokazi namreč kažejo, da je kar nekaj tujih delavcev že odšlo domov, ko je Slovenija začela ustavljati javno življenje.
Struktura prebivalstva v Sloveniji se spreminja
Odstotek otrok in mladostnikov, mlajših od 14 let, v zadnjih letih kaže naraščajoč trend, enako velja za odstotek starejših (starejših od 65 let), vendar se je odstotek aktivnega delovno aktivnega prebivalstva zmanjšal (od 15 do 64 let).
Od leta 1981 do leta 2009 se je odstotek otrok, starih od 0 do 14 let, zmanjšal, in sicer s 23 na 14 odstotkov, v zadnjih letih pa se je do leta 2019 povečal na 15 odstotkov. Med letoma 1981 in 2009 se je odstotek aktivnega delovno aktivnega prebivalstva povečal s 66 na 69,5 odstotka, nato pa leta 2019 spet padel na 64,9 odstotka. Delež starejših od 65 let se je z 10 odstotkov leta 1981 povečal na 20 odstotkov leta 2019. (SURS, 2019)
V prihodnjih desetletjih naj bi se starostna struktura prebivalstva Slovenije še bolj spremenila. Do leta 2055 naj bi ta delež starih 65 let in več znašal skoraj 32 odstotkov, leta 2100 pa nekaj več kot 31 odstotkov.
Delež otrok (mlajših od 15 let) naj bi se še nekaj let povečeval (2021: 15,2 odstotka), nato pa začel upadati in dosegel svoj minimum (približno 12,9 odstotka) leta 2037. Po napovedih Eurostata naj bi sledilo povečanje, tako bi do leta 2100 delež otrok dosegel 13,9 odstotka. (EUROPOP2018, 2019)
Zaradi demografskih sprememb se krči delovno sposobno prebivalstvo v Evropi
Evropska komisija je junija letos sprejela svoje prvo poročilo o vplivu demografskih sprememb. V njem so predstavljeni glavni dejavniki za demografske spremembe in vpliv teh dolgoročnih sprememb po Evropi.
Kot ugotavljajo v poročilu, se je leta 2018 pričakovana življenjska doba ob rojstvu podaljšala na 78,2 leta za moške in 83,7 leta za ženske. Rast naj bi se nadaljevala. Moški, rojeni leta 2070, naj bi živeli 86 let, ženske pa 90. Do leta 2070 bo po napovedih 30,3 odstotka prebivalcev starih 65 let ali več (v primerjavi z 20,3 odstotka leta 2019), 13,2 odstotka pa naj bi jih bilo starih 80 let ali več (v primerjavi s 5,8 odstotka leta 2019). (European Commission, 2020)
Obenem število delovno aktivnega prebivalstva, tj. starih med 20 in 64 let, upada že deset let. Do leta 2070 bo upadlo za 18 odstotkov. Tako se delovno sposobno prebivalstvo Evrope krči. Poiskati je treba način, kako povečati število ljudi na trgu dela in produktivnost, da bi ohranili gospodarsko rast.
Poleg tega bo treba za reševanje vprašanja starajoče se družbe v Evropi prilagoditi zdravstvene sisteme in sisteme oskrbe ter najti rešitve za financiranje višjih javnih izdatkov za starost.
Vir slike: Pixabay
Poročilo kaže tudi, da delež prebivalstva Evrope v svetovnem merilu upada in da naj bi po pričakovanjih do leta 2070 predstavljal manj kot štiri odstotke svetovnega prebivalstva. Znižal se bo tudi njen delež BDP v svetu. To vse bolj poudarja potrebo Evrope, da je enotna, močna in bolj strateška, je zapisano v poročilu.
Med drugim poročilo ponazarja precejšnje razlike v demografskih spremembah med regijami, pa tudi potrebo po obravnavi njihovega vpliva na rast in trajnost, zaposlovanje, zdravje in dolgotrajno oskrbo v različnih delih Evrope.
Poročilo pomeni začetek dela komisije na tem področju in bo pomagalo opredeliti, kako najbolje podpreti ljudi, regije in skupnosti, na katere demografske spremembe najbolj vplivajo.
Sklepna misel
V Evropi vlada demografska zima: rodnost je blizu kritični meji, na vsakih sto delovno sposobnih prebivalcev pride okrog trideset oseb iz generacije 65+. Slovenska demografska slika je le za spoznanje boljša: vrednost koeficienta je 27,6, a tudi Slovenke namesto dveh v povprečju že leta rojevajo le 1,5 do 1,6 otroka. Ali torej slovenski narod izumira?
Glede na različne napovedi prebivalstvo Slovenije do leta 2050 – v nasprotju z vsemi drugimi državami nekdanje Jugoslavije in skoraj vsemi državami nekdanje komunistične Evrope – ne bo dramatično upadalo. Ali bo nekoliko višje ali pa se bo še vedno gibalo pri okoli dveh milijonih.
S podaljševanjem življenja se zvišuje starostna meja upokojevanja in ob hitro rastočem številu starostnikov se zmanjšuje delež aktivnega prebivalstva med 20. in 64. letom. Vprašanje je torej, koliko časa bomo Slovenci ob takšnih demografskih trendih delali.
Prilagoditi bo treba trg dela, izobraževanje, socialno zaščito, bivalno in delovno okolje in še kaj. Slovenska strategija dolgožive družbe sloni na aktivnem staranju, na ustvarjalnosti domala do zadnjega diha, na skrbi za zdravje, solidarnosti in medgeneracijskem sodelovanju. A od strategije do realizacije je običajno dolga pot.
VIRI:
European Commission. 2020. Report on the Impact of Demographic Change in Europe. ec.europa.eu. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_20_1056
EUROPOP2018. 2019. EUROPOP2018: in 2100 population 284,000 less than now, the share of the elderly at nearly a third. stat.si. https://www.stat.si/StatWeb/en/news/Index/8316
Josipovič, Damir. 2009. Etnična pripadnost in rodnost v Sloveniji: faktor tretjega in višjih redov rojstva v reprodukciji stalnega prebivalstva. inv.si. http://www.inv.si/Dokumenti/dokumenti.aspx?iddoc=252&idmenu1=114&lang=slo
SAZU. 2013. Dve domovini; Two Homelands. sazu.si http://twohomelands.zrc-sazu.si/uploads/issues/1437458402_DD_TH_38.pdf
SURS. 2020. Prebivalci po spolu, občine, Slovenija, 1. januar 2020. stat.si. https://www.stat.si/statweb/News/Index/8773
SURS. 2019. Število živorojenih tudi v 2019 manjše od 20.000. stat.si. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8908
Šircelj, Milivoja. 2006. RODNOST V SLOVENIJI od 18. do 21. stoletja. stat.si. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije https://www.stat.si/doc/pub/rodnostvsloveniji.pdf
UMAR. 2016. POROČILO O RAZVOJU 2016. umar.gov.si. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2016/POR_2016.pdf
UMAR. 2019. Analiza UMAR: Soočanje s pomanjkanjem delovne sile. umar.gov.si. https://www.umar.gov.si/novice/novice/obvestilo/news/analiza-umar-soocanje-s-pomanjkanjem-delovne-sile/?tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9d4fac345cdb45e1b71f870fba25aef5
WorldoMeter. 2020. Slovenia Demographics 2020. worldometers.info. https://www.worldometers.info/demographics/slovenia-demographics/
WorldoMeter. World Population. worldometers.info. https://www.worldometers.info/
Powered by Contextual Related Posts
