Večorganski vnetni sindrom – simptomi, zdravljenje in posledice
Po sedmih tednih katastrofalne epidemiološke slike smo prišli glede na vladni semafor tako po skupnem številu hospitaliziranih oseb kot po 7-dnevnem številu potrjenih primerov okužb do oranžne faze.
Po podatkih covid sledilnika imamo trenutno v Sloveniji 14.441 aktivnih primerov, povprečje novih potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh je 848,3. Na današnji dan bolnišnično oskrbo potrebuje 945 oseb, od tega je 162 oseb na intenzivni negi in 783 oseb na navadnih oddelkih.
Po podatkih, dostopnih na spletni strani worldometers, je bolezen prebolelo 156.266 Slovencev, 3654 oseb pa je zaradi posledic koronavirusne bolezni izgubilo življenje.
Vladna govorka Maja Bratuša je sicer na novinarski konferenci opozorila, da: »Nismo še v oranžni fazi, o tem bo vlada odločala jutri« in dodatno pojasnila, da bo odločitev o tem, ali se bo sproščalo ukrepe na ravni celotne države ali po posameznih regijah, odvisna od tega, ali se bodo znova pojavile precejšnje razlike med regijami. Izpostavila je tudi, da lahko prave rezultate glede epidemiološke slike pričakujemo jutri in v nadaljevanju tedna, saj je delno izboljšano epidemiološko sliko moč pripisati tudi prazničnemu vikendu.
Eden izmed načinov omejevanja epidemije so hitri testi
V zadnjih tednih smo zasledili, da je bilo s hitrim testiranjem kar nekaj težav, saj so se v nekaterih primerih izidi izkazali za lažno pozitivne. Mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, je sicer dejala, da so hitri testi v splošnem dobri in da je v primerih, ko se pojavljajo lažno pozitivni testi v gručah, mogoče razloge za to iskati tudi v samem načinu izvedbe testiranja, pogojih hranjenja testov in slabši stabilnosti reagentov.
Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje mag. Marija Magajne je poudarila, da so hitri testi način, s katerim lahko hitro izločimo okužene posameznike in s tem zmanjšamo število prenosov okužb. Presejalni antigenski testi so torej pomembni še posebej za odkrivanje okuženih posameznikov z malo ali celo brez znakov okužb. Vsak od neodkritih okuženih posameznikov bi sicer lahko virus širil naprej.
Prednost hitrih testov je tudi dostopnost in enostavnost, slabost pa to, da niso tako zanesljivi kot PCR- testi, pri čemer je državna sekretarka izpostavila, da se bolj kot lažno pozitivnih rezultatov bojijo lažnega občutka varnosti, ki bi ga lahko sprožili negativni testi. »Zavedati se moramo, da negativni rezultat testa pomeni le trenutni rezultat in je upoštevanje ukrepov še naprej nujno,« je pojasnila.
Potrjevanje rezultatov hitrega antigenskega testa, še posebej pozitivnih testov, s testom PCR je po besedah državne sekretarke smiselno, ko je ekvivalenca virusa v populaciji nizka, in tak postopek, glede na trenutno epidemiološko sliko, lahko kmalu pričakujemo tudi v Sloveniji.
Otroci in prebolevanje covida-19 ter postcovidni sindromi pri otrocih
Pediater prof. dr. Tadej Avčin s Pediatrične klinike UKC Ljubljana je spregovoril o imunsko posredovanih zapletih po preboleli okužbi s koronavirusom pri otrocih.
Avtoimunski zapleti se lahko pri otrocih pojavijo po okužbi z različnimi virusi. Tudi covid-19 povzroča cel spekter avtoimunskih stanj. Pediatri so ugotovili, da so ti zapleti pogostejši pri otrocih, ki so imeli malo ali celo nič znakov koronavirusne bolezni v času, ko je bila okužba aktivna, kasneje pa je sledil zaplet v obliki večorganskega vnetnega sindroma ali vnetja drobnih žil (kovidvaskulitis).
Večorganski vnetni sindrom – simptomi, zdravljenje in posledice
Večorganski vnetni sindrom se pojavi približno 2 do 6 tednov po preboleli okužbi s Sars-COV-2. Prvi primer so v UKC Ljubljana diagnosticirali sredi septembra, iz Italije in Velike Britanije pa so o takih primerih poročali že v prvem valu. Skupno so v UKC Ljubljana potrdili večorganski vnetni sindrom pri 26 otrocih, od katerih so imeli le štirje prej potrjeno okužbo s Sars-COV-2, pri vseh ostalih je bolezen potekala popolnoma asimptimatsko, kar so potrdili z analizo prisotnih protiteles.
»Primerjava je pokazala, da je možnost, da otrok razvije večorganski vnetni sistem, izrazito majhna, manj kot 0,1 %,« je pojasnil Avčin, a hkrati poudaril, da strokovnjaki sicer razmeroma dobro poznajo mehanizem večorganskega vnetnega sindroma, zato ga znajo usmerjeno zdraviti, ne vedo pa točno, kaj točno sproži izrazito vnetje.
Zgodnji simptomi večorganskega vnetnega sindroma so visoka vročina, ki se jo težko zbije ali se hitro po uspešnem zbijanju ponovno dvigne, slabost, utrujenost, glavobol, bolečine v trebuhu, ki jim lahko sledita tudi driska in bruhanje, prizadetost kože in sluznice (rdečine na dlaneh, podplatih, izpuščaji po telesu).
Tri do pet dni od začetka bolezni pride do najtežjega zapleta, pri katerem je v 90 % izražena prizadetost srca, ki je posledica zmanjšanja krčljivosti srčne mišice, prizadetih žil, ki so pomembne za prehranjevanje srca. Pri bolniku se pojavi izrazita utrujenost in v nekaterih primerih tudi hudo popuščanje srca.
Lahko pride tudi do prizadetosti drugih organov, a je to redkeje. Pri približno tretjini do četrtini se bo pojavila prizadetost jeter, trebušne slinavke, vnetje žolčnika, prizadete so lahko tudi ledvice, pri manj kot četrtini otrok pa tudi pljuča. Laboratorijski izvidi pogosto potrdijo tudi motnje strjevanja krvi in elektrolitov.
Za zdravljenje bolezni je pomembno njeno hitro odkrivanje. Bolniki prejemajo močna protivnetna zdravila, da se vnetje čimprej zaustavi, saj dlje kot le-to traja, večje bodo dolgoročne posledice. Pogosta je tudi uporaba bioloških zdravil.
Kakšne posledice bo pustil sindrom večorganskega vnetja na otroku, bo bolj jasno čez pol leta, po opravljenem MR-ju srca. Poleg posledic na srcu pa sindrom pušča posledice tudi na centralnem živčnem sistemu, zato so možne motnje pozornosti in spomina in zato bodo otroci potrebovali redno spremljanje psihologa.
Vnetje drobnih žil
Pri vnetju drobnih žil virus okvari endotelne celice. To so celice, katerih naloga je, da varujejo žile. Covid-19 povzroči, da se te celice zadebelijo, in povzroči poslabšanje prekrvavitve.
Simptomi, na katere moramo biti pozorni, so: izpuščaji med prsti na rokah, prstih na nogah in tudi na petah. Pojavi se rdečina in del telesa, ki je prizadet, je toplejši. Lahko prihaja tudi do manjših strdkov v drobnih žilah in posledično do manjših krvavitev.
Pri večini teh primerov simptomi izzvenijo po nekaj tednih ob uporabi protivnetnih zdravil, v redkih primerih pa lahko pride tudi do razjede na koži, sluznici ali odmrtja delov kosti.
Za obema omenjenima sindromoma najpogosteje zbolijo popolnoma zdravi otroci, brez predhodnih težav. Otroci, pri katerih je prisotna okvara imunosti, se je izkazalo, da sicer težje zbolijo za koronavirusno boleznijo in je pri njih okrevanje daljše, a kasnejših zapletov do danes pediatri niso zabeležili.
Glede na nova dognanja glede možnih zapletov pri otrocih po prebolevanju covida-19 se zdi, da je najpomembnejše, kar lahko starši storimo, to, da otroke zaščitimo, da se ne okužijo. Tudi, če to pomeni, da bomo morali pobrskati še po kaki skrinjici dobrih idej, kako jih doma motivirati in navdušiti za delo in učenje. In tudi, če to pomeni, da čas prilaganja in testiranja živcev še ni mimo.
