Družinska kmetija – med romantiko in stvarnostjo

To, da nimamo Zakona o družinski kmetiji (ZODUK), je največji politični poraz Slovenske kmečke zveze (SKZ) oziroma njene naslednice Slovenske ljudske stranke (SLS). Neobstoj tega zakona, ki bi končno določil pravni, socialni in gospodarski položaj kmetov in kmetstva v Sloveniji, je po drugi strani največji uspeh bivše Zveze komunistov Slovenije (ZKS) oziroma njenih naslednic Socialnih demokratov (SD), Levice in Liberalno demokratske stranke (LDS), ki se je kasneje preoblikovala v stranke z imeni po svojih voditeljih. Vse to v škodo vsega slovenskega naroda in njegovega obstoja.

Prizadevanja za sprejem Zakona o družinski kmetiji

Od začetka svojega obstoja leta 1988 si je SKZ prizadevala za sprejem Zakona o družinski kmetiji. Ker tega zakona stranke in njihovi poslanci v slovenskem Državne zboru Republike Slovenije niso podprli v zadostnem številu, imamo danes namesto kmetijske politike kmetijsko zmedo. Izhod v sili je bil Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ) – institucija, ki pa odsotnosti Zakona o družinski kmetiji – ideje, ni mogel nadomestiti.

Angel je rekel hudiču: »Premagal te bom, postavil bom najvišje ideale«. Hudič se je zasmejal: »Ne, jaz te bom premagal angel, ker bom vse te tvoje ideale institucionaliziral«. Veliko Slovencev je takrat volilo SKZ in SLS, ker so pričakovali idejno rešitev kmetijskega vprašanja. Poleg samostojne Slovenije in demokratične ureditve odločanja pri reševanju skupnih zadev našega naroda. Večina je videla družino kot celico, kmečke družine pa kot celice, ki so sposobne zagotoviti prehrano vsem Slovencem. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je bila predvsem institucionalna rešitev, kot precej zanesljivo ugotavljamo po dvajsetih letih njenega obstoja.

Kljub visokim delovnim obremenitvam družinskih članov vse dni v letu, tudi po 12 ur na dan, so volivci nagonsko začutili člane kmetijske družine in njihovo medsebojno pomoč kot poroke za pridelavo zdrave hrane. Kljub prenizkemu dohodku je bila družinska kmetija sposobna zagotoviti dovolj hrane za nas Slovence; včasih še s pomočjo sosedov – sovaščanov. Nasprotovanje Zakonu o družinskih kmetijah, uvoz hrane in kasneje omalovaževanje ter diskreditiranje sosedske pomoči, je pripeljalo do tega, da ljudje ne vedo več, kaj je prav in kaj je narobe.

Oblike kmetovanja in zmeda v Sloveniji

V načelu imamo dve vrsti kmetovanja: kmetovanje kot polno zaposlitev in kmetovanje kot delno zaposlitev (part time farming). Različne države se različno opredeljujejo. Tako ima Japonska še vedno veliko delnih zaposlitev v kmetijstvu, medtem ko na primer Nemčija stavi na polno zaposlene kmete. Zaradi nedorečenosti, beri nesprejetja ZODUK, imamo sedaj, kot že rečeno, kmetijsko zmedo.

V isti vasi lahko hrano pridelujejo naslednji ljudje oziroma takšne organizacije:

• ki nimajo nobenega statusa;
• ki imajo status (ne poklic!, četudi so šolani) kmeta, ki ni davčni zavezanec;
• ki imajo status kmeta, ki je davčni zavezanec (in še nekaj je različic pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji);
• redni ali popoldanski SP, ki ni davčni zavezanec;
• redni ali popoldanski SP, ki je davčni zavezanec (in še nekaj različic na davčni status);
• d.o.o. kot profitna družba;
• zavod kot neprofitna družba;
• d.d. kot delniška družba.

Nič narobe s stališča pestrosti, samo nihče ne ve, koga slovenska kmetijska politika podpira in koga ne. Velike ali male kmetije, družinske zgodbe ali multinacionalke, svobodomiselne pristope ali preizkušeno staro ureditev? Danes levica nekoga, jutri desnica drugega. V kmetijstvu ne gre tako, dragi bralec, od danes na jutri. Bomo v nadaljevanju pojasnili zakaj ne.

Kmetijstvo zahteva premišljene naložbe

Kmetijstvo ni in nikoli ne more biti to, kar so v gospodarstvu gazele. V kmetijstvu štejejo samo zelo previdno vlagane in premišljene naložbe, počasno prilagajanje trgu (hitro ni nikoli mogoče, ker je kmetijstvo odvisno od bioloških procesov) in premišljeno izbiranje kultur. Pri čemer je delovno mesto v kmetijstvu precej dražje kot delovno mesto v industriji.

V kmetijstvu so prihodki primerljivo nižji kot v gospodarstvu. Posledično je tu plača nižja oziroma bolje rečeno – nižji so stroški dela. Zaslužek 3,00 EUR na uro velja v kmetijski pridelavi/prireji za dober dosežek. Kapital, s katerim mora razpolagati kmet, je veliko višji od primerljivega kapitala za delovno mesto v industriji, obrat kapitala pa (nasprotno) veliko nižji. Zato so agrarni ekonomisti iznašli gospodarski pojem »pokritje« namesto pojma »lastna cena«. Pri pokritju od prihodka odštejejo samo spremenljive stroške, stalne stroške pa odpišejo. Res odlična iznajdba, ni kaj.

Davčne obremenitve v Sloveniji so neprimerno višje kot v tujini

Nato naletimo na davčno zakonodajo. Pokojni prof. Franc Zagožen je v neki sobotni prilogi Dela zapisal, da so davčne obremenitve za večje slovenske kmetije približno sto krat višje kot pavšalne obremenitve primerljive kmetije v Avstriji. Katastrski dohodek – davek na kmetijska zemljišča mora družinska kmetija  poravnati ne glede na to, kakšna je bila letina. Napovedan davek na nepremičnine grozi najbolj kmetom, tako glede kmetijske zemlje kot glede stavb – saj smo omenili ceno delovnega mesta v kmetijstvu, kajne.

Prispevek za vzdrževanje gozdnih cest pobere ves prihodek od gozda, ki ga ne posekamo in pospravimo sami. Če kmetija ni davčni zavezanec, izgubi ves vhodni davek na dodano vrednost. Višina prihodkov za obvezen vstop v sistem davčnega zavezanca je glede na prihodke neke srednje kmetije postavljena precej visoko. Torej je tako imenovana »prodaja na črno« s stališča nepovrnjenega vstopnega davka za davčno upravo prihodek.

Kdo ima v resnici korist od subvencij?

Porečete, da kmetje, družinske kmetije prejemajo državne podpore – razvpite subvencije. Malo Slovencev recimo ve, kakšne so birokratske zahteve za pridobitev teh sredstev. Kakšni so stresi na družinskih kmetijah ob zahtevi Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja za vračilo prejetih sredstev. Včasih so te zahteve višje, kot je višina prejetih sredstev. Pri nadzorni izmeri površin v naravi z GPS napravami nadzorniki površine samo zmanjšujejo. S tem posledično zmanjšujejo višino evropskih podpor. Pri svoje delu nadzorniki ne upoštevajo napake različnih metod meritev, saj meje Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč (GERK) uslužbenci upravnih enot vnašajo z računalnikom v pisarnah. Državne podpore družinskim kmetijam (in vsem ostalim kmetijskim deležnikom) pomenijo predvsem cenejšo hrano za ljudi. Subvencioniranje nakupa kmetijskih strojev pa največkrat pomeni več dohodka za industrijo kot za kmeta.

Družinska kmetija ne sme kupiti kmetijskih pridelkov pri sosedu, čeravno je njen pridelek pobrala toča ali zmrzal ali poplava. Tako kmetija ne izgubi samo letnega prihodka ampak tudi trg – lahko za vselej.

Čudna gospodarska politika in slab strukturni položaj slovenskih kmetij

Sicer ta čas v Sloveniji Levica preganja svobodno podjetništvo, torej posledično prežene prilagajanje gospodarstva in kmetijstva tržnim razmeram. Ko tej čudni gospodarski politiki dodamo še zelo slab strukturni položaj slovenskih kmetij (največja razdrobljenost kmetijskih parcel, največji delež kmetijskih površin z omejenimi dejavniki, največji delež kmetijske zemlje pod naravovarstvenimi ukrepi, najmanjša površina njiv in vrtov) v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, popolnoma odprt slovenski trg za velike tuje trgovske centre s hrano in izredno razgiban relief v Sloveniji, dobimo edino rešitev za slovensko kmetijstvo: gojenje divjadi. A kaj, ko bi v Butalah radi imeli skupaj z divjadjo še vse vrste zveri in njih veliko število. Te zveri poleg drobnice, goveda in kopitarjev uspešno koljejo tudi divjad.

Ob vsem tem pozabljamo, da kmetijstvo res prispeva samo 2-3 % k bruto nacionalnemu dohodku (BDP). Spremne dejavnosti, kot so predelava hrane, trženje, prevozi hrane, restavracije, industrija kmetijskih strojev, kmetijsko izobraževanje, vse servisne dejavnosti pa prispevajo nadaljnjih 25-30 % BDP. Uvoz hrane torej pomeni, da te spremne dejavnosti opravljajo ljudje izven Slovenije. Ali je to razlog za večjo brezposelnost v Sloveniji? Vsekakor je to najmanj vzrok za odliv dobička iz Slovenije.

Našteli smo težave in opisali položaj slovenskih družinskih kmetij. Opomnili smo na neprijetnosti zaradi neobstoja Zakona o družinskih kmetijah. Pravna praznina! V naslednjem prispevku bomo poizkusili pokazati rešitve.