Naprej na vsebino

Marjan Podobnik, Boštjan Furlan: Podeželje kot prostor celostnega reševanja bivanjskih vprašanj starejših

Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je 10. decembra 1948 v Parizu sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih narodov, v svojem 1. členu vsem ljudem priznava enako dostojanstvo in pravice. Prav z ozirom in poudarkom na človekovem dostojanstvu je mogoče poiskati odgovore za dolgoročno rešitev dveh na videz nepovezanih, a obenem ključnih demografskih izzivov vedno večjega dela (predvsem razvitega) sveta – staranje prebivalstva in praznjenje podeželja.

PODEŽELJE + STAROST = VELIK DEMOGRAFSKI IZZIV

Primer Slovenije

Število starejših od 65 let bo v tej državi z 18,6 % leta 2018 do leta 2060 naraslo na 28,3 %. Demografske analize nakazujejo nadaljevanje trenda upadanja števila prebivalstva v najbolj ruralnih predelih države, krepitev je pričakovana le v (nekaterih) mestnih središčih in ponekod ob avtocestnem omrežju. Tako gre tudi najmočnejše povišanje deleža starostnikov pričakovati v najbolj ruralnih statističnih regijah: v Pomurju, Zasavju, Podravju, na Koroškem in Goriškem. V teh statističnih regijah bo delež starejših od 65 let že do leta 2038 dosegel 30 % celotnega prebivalstva (Nared, 2019).

Pospešen upad prebivalstva in staranje prebivalstva vodita v drastično poglobitev socialnih razlik med mestom in podeželjem, v propadanje fonda stavb in druge infrastrukture, v zaraščanje in spremembo okoljskih ravnotežij ter nižanje kvalitete življenja na podeželju.

Indeks staranja prebivalcev v letu 2018 po demografsko homogenih območjih.
Indeks staranja prebivalcev v letu 2018 po demografsko homogenih območjih.
Vir slike: Nared, J., Repolusk, P., Černič Istenič, M., Trobec, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Foški, M., Mrak, G., Rozman, U. (2019). PROJEKT V6-1731 Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja. Ljubljana: ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika.
Indeks staranja prebivalcev v letu 2028 po demografsko homogenih območjih.
Indeks staranja prebivalcev v letu 2028 po demografsko homogenih območjih.
Vir slike: Nared, J., Repolusk, P., Černič Istenič, M., Trobec, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Foški, M., Mrak, G., Rozman, U. (2019). PROJEKT V6-1731 Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja. Ljubljana: ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika.
Indeks staranja prebivalcev v letu 2038 po demografsko homogenih območjih.
Indeks staranja prebivalcev v letu 2038 po demografsko homogenih območjih.
Vir slike: Nared, J., Repolusk, P., Černič Istenič, M., Trobec, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Foški, M., Mrak, G., Rozman, U. (2019). PROJEKT V6-1731 Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja. Ljubljana: ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika.

Ob zviševanju deleža starostnikov bodo vzporedno naraščali stroški njihove dolgotrajne oskrbe. V okviru te je največji izdatek sicer zdravstvena oskrba, vendar bodo ob staranju prebivalstva še hitreje od zdravstvenih naraščali stroški za socialno komponento dolgotrajne oskrbe. Izdatki za zdravstveno varstvo naj bi na ravni države tako od leta 2010 do leta 2060 narasli s 6,1 % BDP na 7 do 8 % BDP, medtem ko naj bi strošek socialnega varstva narasel z 1,4 % BDP v letu 2010 na (ocene so različne, a se vse gibljejo okoli podobne številke) okrog 3 % BDP leta 2060.

Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v Sloveniji leta 2018 delovalo 118 domov za ostarele, ki so ponujali 21.039 postelj. Vse so bile zasedene. Na sprejem v dom za ostarele je čakalo še 11.294 oseb. Vlada je v letu 2020 objavila razpis koncesij za 1100 dodatnih postelj in načrtuje gradnjo petih državnih domov za ostarele v naslednjih letih, kar ne bo zadostovalo niti za pokritje trenutnih potreb.

V Sloveniji v mestih trenutno živi približno 900.000 ljudi, kar je 43 % vse populacije. Leta 1955 je bil ta delež približno polovico nižji in več kot tri četrtine prebivalcev Slovenije, ki so danes starejši od 65 let, se je rodilo in odraščalo v ruralnem okolju (kar še v večjem deležu velja za starejše priseljence iz drugih republik nekdanje Jugoslavije).

Pri mnogih Slovencih je predstava, da bodo nekoč morali v dom za ostarele, še vedno nekaj strašljivega. Institucionalizirano socialno varstvo za starejše je še zmeraj stigmatizirano, saj so podobe o slabo preskrbljenih in neprimerno obravnavanih obnemoglih starostnikih v času komunistične diktature še močno prisotne. Po drugi strani se slovenska družba niti 30 let po končani totalitarni izkušnji še ni povsem otresla vsiljene miselnosti o prevladujoči vlogi države na vseh družbenih področjih. Tako je tudi na področju socialne oskrbe starostnikov in ohranjanja poseljenosti podeželja zasebna pobuda manj razvita kot marsikje drugje v razvitem svetu.

Primer celostnega reševanja bivanjskih vprašanj starejših

 Napovedi za EU in Slovenijo za naslednja desetletja nakazujejo hitro staranje prebivalstva, povsem novo dimenzijo temu problemu pa dodajajo pandemija covida-19 in njegove verjetne mutacije ter še ne povsem ugotovljene posledice, ki jih ta virus pušča na ljudeh, ki so ga preboleli. Že dosedanja dognanja pa kažejo na to, da se bo kot posledica covida-19 zanesljivo povečal delež obelih z Alzheimerjevo demenco in da se bo zaradi drugih negativnih posledic bolezni, ki pospešijo staranje, še povečal pritisk na različne oblike možnosti bivanja za starejše. Zato sva se ob analizi razmer v Evropi in pri nas odločila, da na osnovi dosedanjih izkušenj iz držav, ki predstavljajo primere dobrih praks, in na osnovi potreb Slovenije skupaj s svetovalci za različna področja pripraviva predlog za celostno rešitev bivanjske problematike starejših, s poudarkom na koriščenju potenciala slovenskega podeželja.

Spodbudo za celosten pristop sva avtorja dobila pri aktivnem sodelovanju v konkretnem projektu na slovenskem Štajerskem, kjer se bodo izkoristile tako dosedanje nastanitvene zmogljivosti turističnega centra s hoteli, bazeni in rehabilitacijskimi kapacitetami kot zazidljiva zemljišča v zelo lepem okolju za novogradnje varovanih stanovanj, doma za starejše in negovalnega doma. V okolici tega centra pa bo angažiranih tudi okrog 45 srednjih in manjših kmetij, ki bodo ponujale lokalno pridelano hrano, približno deset kmetij pa bo prilagodilo svoje bivanjske zmogljivosti tudi za možnost namestitve do petih vitalnih starostnikov, ki bi jim bivanje v kmečkem okolju pomenilo dodatno kakovost preživljanja zrelih let.

Projekt izpolnjuje vse kriterije usmeritev EU, ki izrecno podpirajo čim bolj human način reševanja bivanjskih vprašanj starostnikov, ki podpirajo vse oblike krožnega gospodarstva in ki temeljijo na t. i. zeleni razvojni paradigmi. Ta celostni pristop namreč omogoča, da se bo starejša oseba, ki se odloča zapustiti dosedanje domače okolje zaradi odhoda mladih ali nezmožnosti upravljanja velikih stanovanjskih površin ali pa občutka obremenjevanja svojih bližnjih, z mnogo manj strahu in brez obremenjujočih pomislekov odločila za prehod v novo bivanjsko skupnost. Ta nova bivanjska skupnost bo tej osebi v času, dokler je vitalna, dala možnost bivanja v varovanem stanovanju ali na kmetiji, po opešanju nekaterih fizičnih in psihičnih zmožnosti pa se bo oseba lahko preselila v dom za starejše. Če bo starostnik toliko oslabel, da bo potreboval stalno osebno nego, se bo preselil v negovalni dom.

Prednost tega pristopa za starostnika je najprej v tem, da bo svoja zrela in stara leta preživljal v okolju, kjer si bo zgradil socialne stike, ki se mu pri prehodu iz ene v drugo fazo vitalnosti ne bodo prekinili. Pri prehodu od vitalnega življenja do oslabljenih zmožnosti in do morebitne popolne onemoglosti bo živel v neposredni bližini ljudi, ki jih pozna. Prednost tega celostnega pristopa za družinske člane starostnikov pa bo v tem, da bodo prav tako že ob prehodu njihovega bližnjega v novo okolje vzpostavili stike z negovalnim, zdravstvenim in drugim osebjem, ki bo naslednja leta, morda desetletja, ob njem.

Prednost celostnega pristopa za ohranitev obdelanega in poseljenega podeželja je v tem, da kmetije (posebno mlade na kmetijah) ne sili v intenziviranje proizvodnje ali koriščenje okolju neprijaznih metod s ciljem, da bi tako preživeli na kmetiji. Nasprotno, posebno mlade na teh kmetijah ta celostni pristop spodbuja k okolju prijazne pridelave zdrave in v čim večji meri ekološko pridelane hrane ter k dodatnemu zaslužku z zagotovitvijo možnosti za nastanitev vitalnih starostnikov.

Prednost takega celostnega pristopa za državo je v tem, da z eno investicijo rešuje vsaj tri realne in akutne probleme – problem humane in dostojanstvene oskrbe starostnikov, cenovno optimalnega pristopa za povečanje zmogljivosti njihove nastanitve in ohranjanje obdelanega in poseljenega podeželja z ohranitvijo mladih tudi na malih in srednjih kmetijah, kjer bi sicer brez takega pristopa ne imeli prihodnosti.

Razvoj tehnologije in dvig splošnega blagostanja v zadnjih desetletjih nista prinesla le drastičnega zvišanja pričakovane življenjske dobe Evropejcev in Slovencev, temveč tudi nove možnosti za zagotovitev kvalitetnejšega življenja na podeželju ter oskrbe starejših.
Razvoj tehnologije in dvig splošnega blagostanja v zadnjih desetletjih nista prinesla le drastičnega zvišanja pričakovane življenjske dobe Evropejcev in Slovencev, temveč tudi nove možnosti za zagotovitev kvalitetnejšega življenja na podeželju ter oskrbe starejših.
Vir slike: Pixabay

Tudi nove tehnologije v službi starejših ljudi

Razvoj tehnologije in dvig splošnega blagostanja v zadnjih desetletjih nista prinesla le drastičnega zvišanja pričakovane življenjske dobe Evropejcev in Slovencev, temveč tudi nove možnosti za zagotovitev kvalitetnejšega življenja na podeželju ter oskrbe starejših. V okviru Evropske unije se je tako – ob nosilni vlogi evropskega poslanca SLS/EPP Franca Bogoviča – vzpostavil koncept »pametnih vasi« (Smart Villages), ki se nanaša na podeželska območja in skupnosti, da gradijo nove rešitve na svojih obstoječih prednostih in premoženju. Ideja je, da se nova omrežja in storitve izboljšujejo s pomočjo digitalnih, telekomunikacijskih tehnologij, inovacij in boljšega poznavanja le-teh ter njihovih prednosti v korist prebivalcev, podjetij in drugih institucij.

Pametne mreže na podeželju bi lahko omogočile, da ostanejo starostniki dlje časa v domačem okolju, s tem pa bi se odpirala tudi delovna mesta za oskrbovalce starostnikov na domu ali v skupnosti, če bi zagotovili zanje boljše, varneje grajeno okolje in »pametno« podporo pri njihovi varnejši oskrbi. Starejši prebivalci imajo večje potrebe glede varnosti okolja in njihovih domov, kajti padci so največja grožnja, da postane starostnik privezan na posteljo ali invalidski voziček in mu prično hitreje upadati življenjske moči. Gradnja starostnikom prijaznih vasi in naselij za starostnike ter gradnja specializiranih stanovanjskih enot sta zato dva od najučinkovitejših odzivov družbe na demografske spremembe.

Vpliv dejavnikov zdravega načina življenja na pričakovano trajanje življenja brez odvisnosti od pomoči drugih pomeni vpliv na sposobnost samooskrbe pri hranjenju, kopanju, oblačenju, vstajanje iz postelje na stol, hojo okoli doma in sposobnost drugih opravil pri skrbi zase. Podaljševanje trajanja obdobja odvisnosti od pomoči drugih ob koncu življenja ima znatne individualne in družbene posledice. Starejše osebe z upadajočimi funkcionalnimi zmožnostmi imajo slabšo kakovost življenja in slabši zdravstveni izid, pogoste sprejeme v bolnišnico in drugo zdravstveno oskrbo ter večje tveganje za smrt. Evropska komisija v dokumentu »The 2018 Ageing Report« navaja, da se za »baby boom« generacijo pričakuje v povprečju 4,5 leta odvisnosti od pomoči drugih, kar bo povečalo izdatke za dolgotrajno oskrbo (Bogataj et al., 2019).

Tehnologija prinaša tudi vse več možnosti opravljanja zdravstvenih storitev na daljavo (e-zdravstvo) in učinkovitejših logističnih rešitev, ki lahko dodatno pripomorejo h kvaliteti življenja starostnikov na podeželju, obenem pa se z njihovim povpraševanjem po storitvah in dobrinah ohranjajo delovna mesta. Starejši so na podeželju lahko tudi dobrodošla pomoč, npr. pri varstvu in vzgoji otrok, prek njih se ne nazadnje prenaša tudi kulturno izročilo.

Sklepna misel

Prebivalstvena, socialna in kulturna struktura slovenskega podeželja (podobno pa tudi podeželje po vsej Evropi) ponuja edinstveno priložnost za gradnjo učinkovitega sistema socialne oskrbe starostnikov na socialnih kmetijah, ki bi dopolnjevale drugo celostno ponudbo na zaokroženem območju, od varovanih stanovanj, doma za starejše do negovalnega doma itd. S tem bi zagotovili delovna mesta za ohranjanje poseljenosti podeželja, spodbudili medgeneracijsko sobivanje in predvsem vse večjemu številu starejših Evropejcev ponudili personalizirano oskrbo in obravnavo v skladu z njihovimi potrebami. Z bolj poseljenim podeželjem, bolj zdravimi in zadovoljnimi starostniki bi se ne nazadnje pomembno znižali izdatki javnih blagajn. Dostojanstveno življenje starejših Evropejcev torej lahko zagotovimo tudi brez posebnih konvencij o njihovih pravicah, le izkoristiti moramo možnosti, ki nam jih za njihovim potrebam prilagojeno individualno oskrbo ponuja podeželje – ob koriščenju številnih novih tehnoloških možnosti. Na vrsti so lokalne skupnosti, regije, države in Evropska unija, da poskrbijo za ustrezne okvirje in spodbude. Del le-teh naj bi že nudili programi za sanacijo posledic pandemije in oživitve gospodarstva.

VIRI:

Avtor neznan. (2018). »Slovenska mesta so še manjša kot se zdi.« Zlati kamen. http://www.zlatikamen.si/clanki/svet/slovenska-mesta-so-se-manjsa-kot-se-zdi/

Avtor neznan. (2019). »Socialno varstvo starejših je lahko dopolnilna dejavnost na kmetiji.« Ptujinfo.com. https://ptujinfo.com/novica/slovenija/socialno-varstvo-starejsih-je-lahko-dopolnilna-dejavnost-na-kmetiji/93706

Bogataj, D., Bogataj, M., Kavšek, M., Rogelj, V., Drobež, E. (2019). Socialna infrastruktura pametnih srebrnih vasi. Trebnje: Zavod INRISK – Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom.

Care farms provide nursing home care in the Netherlands. (2020). AGE platform Europe. https://www.age-platform.eu/good-practice/care-farms-provide-nursing-home-care-netherlands

Combating loneliness and promoting health in old age. (2020). The “InvestEU” campaign. Europa.eu. https://europa.eu/investeu/projects/green-care-farms-elderly_en

Černič Istenič, M., Špah, L., Bole, D., Lapuh, L., Nared, J., Razpotnik Visković, N. (2013.) Nove razvojne perspektive: Socialno kmetijstvo, priložnost za razvoj podeželja in zagotavljanje blaginje. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V9VIZ5HR/d2e3c322-3bc9-4d68-aceb-6451e083afac/PDF

de Bruin, S., Oosting, S., Kuin, Y. (2009.) Green Care Farms Promote Activity Among Elderly People With Dementia. Journal of Housing for the Elderly 23(4), 368-389. https://www.researchgate.net/publication/41149768_Green_Care_Farms_Promote_Activity_Among_Elderly_People_With_Dementia

Horvat, T. (2019). Za obnovo posestva duhov 1,5 milijona. Ljubljana: Društvo Šent. https://www.sent.si/index.php?m_id=novice&n_id=894&t=Razori%3A_Za_obnovo_posestva_duhov_1%2C5_milijona

Nared, J., Repolusk, P., Černič Istenič, M., Trobec, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Foški, M., Mrak, G., Rozman, U. (2019). PROJEKT V6-1731 Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja. Ljubljana: ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-razvoj/SPRS/Celovita_demografska_analiza_podezelska_urbana_obmocja.pdf

Schols, Jos M. G. A., Van der Schriek van Meel, C. (2006). Day Care for Demented Elderly in a Dairy Farm Setting: Positive First Impressions. Journal of the American Medical Directors Association, 7 (7), 456-459. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1525861006003021

Splošna deklaracija človekovih pravic. (1948). United nations.  https://www.un.org/en/universal-declaration-human-rights/

Stele, A., Žaucer, I. (2014). O kmetijstvu doma in drugje po EU. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CSAWU22S

Travnikar, T., Bedrač, M., Bele, S., Brečko, J., Cunder, T., Kožar, M., Moljk, B., Pintar, M., Verbič, J., Zagorc, B. (2019.) Slovensko kmetijstvo v številkah. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije. https://www.kis.si/f/docs/Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_OEK/KIS_Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_2019_SLO_splet_.pdf

United Nations Department of Economic and Social Affairs (UNDESA). Strenghtening older People’s rights: Towards a UN Convention. https://social.un.org/ageing-working-group/documents/Coalition%20to%20Strengthen%20the%20Rights%20of%20Older%20People.pdf

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice