PKP 8 vključuje tudi subvencioniranje minimalne plače, ki je letos višja

Ukrepi, namenjeni zajezitvi širjenja epidemije covida-19, se vse bolj odražajo na gospodarstvu celotne države. Prav zato je Vlada Republike Slovenije sprejela že osmi protikoronski sveženj, katerega namen je ublažiti tovrstne posledice, da bi gospodarstvo v teh nepredvidljivih razmerah lažje zdržalo in se po končani epidemiji čim prej povrnilo v stanje, podobno prejšnjemu.
Preberite tudi:
Subvencioniranje minimalne plače v višini 50 evrov
Eden glavnih ukrepov je subvencioniranje minimalne plače, ki ga navaja 29. člen Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 (ZDUOP). Delodajalec bo lahko skladno z ukrepom za vsakega delavca, pri katerem plača za polni delovni čas (brez dodatkov) ne dosega zneska, določenega skladno z Zakonom o minimalni plači (ZMinP), upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 evrov.
Do subvencije bodo upravičeni tudi zaposleni, ki delajo za krajši delovni čas, vendar v proporcionalnem deležu. Do pomoči so upravičeni delodajalci v zasebnem sektorju, ki niso posredni ali neposredni uporabniki državnega proračuna. Veljavnost ukrepa je zaenkrat potrjena za obdobje od 1. januarja do 30. junija letos. Delodajalci bodo lahko vlogo za prejem subvencije oddali prek portala eDavki, ki ga vodi FURS.
Sprememba najnižje osnove za obračun prispevkov za socialno varnost
V drugi polovici leta je skladno z 28. členom istega zakona predvidena sprememba najnižje osnove za obračun prispevkov za socialno varnost. Ta bo določena v višini minimalne plače, pri čemer dodatni pogoji za koriščenje ukrepa niso predvideni. Ukrep bo omogočal razbremenitev delodajalca pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. Najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost se bo tako znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače.
Povod za oba ukrepa je dvig minimalne plače, do katerega je prišlo letos. Ta se je namreč povišala na 1.024,24 evra bruto. Za primerjavo: v prejšnjem letu je minimalna bruto plača znašala 940,58 evra. V že tako nestabilnih razmerah bi številnim delodajalcem dvig minimalne plače za zaposlene pomenil (pre)veliko breme.
Vlada se je zato odločila za tovrstno pomoč podjetjem. Ukrep bo po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja v korist zaposlenih, hkrati pa bo olajšal situacijo delodajalcem, ki nosijo težji del bremena minimalne plače.
»Pomembno je namreč, da slišimo vse strani. Kot minister za delo ne smem spregledati na eni strani zaposlenih, ki si za pošteno delo zaslužijo dostojno plačilo – in neto plače v Sloveniji so prenizke – na drugi strani pa delodajalcev, ki bodo nosili težji del dviga minimalne plače,« je dejal Cigler Kralj.
Gospodarska zbornica: ukrep subvencioniranja minimalne plače bi bilo treba podaljšati do konca leta
Na predlog novih protikoronskih ukrepov se je odzvala tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki ukrepe za pomoč gospodarstvu seveda podpira, vendar pa predlaga nekatere izboljšave na tem področju. Znesek 50 evrov kot subvencija minimalne plače naj bi bil prenizek. Po besedah predstavnikov bi bilo treba zagotoviti vsaj 70 evrov subvencije na zaposlenega. Hkrati naj ukrep ne bi imel želenega učinka, če bo trajal zgolj do konca junija.
Predstavniki GZS zato predlagajo njegovo podaljšanje do konca leta 2021. Hkrati predlagajo črtanje nekaterih dodatnih pogojev, ki bi jih delodajalci morali izpolnjevati, da bi bili upravičeni do tovrstne pomoči. Pri GZS ocenjujejo finančni učinek ukrepov na 4,6 milijona evrov mesečno.
Drugi ukrepi, ki jih predvideva PKP 8
- Podaljšanje ukrepa začasnega čakanja na delo, pri čemer dobi delodajalec izplačano nadomestilo v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače;
- subvencioniranje krajšega delovnega časa;
- podaljšanje ukrepa kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni;
- sprememba pri obračunu kriznega dodatka.