Danes bomo ponovno odpotovali 100 let nazaj in si pogledali, kakšno je bilo stanje na takratni Koroški, kako je svet dojemal Kitajsko ter še nekaj ostale novic pri nas in po svetu, ki so se takrat polnile časopis Slovenec.
Preberite tudi:
Ponarejeni bankovci
Pisali smo že, da so v tistih časih odkrili kar nekaj ponarejenih bankovcev za 20 dinarjev. Zgodba se nadaljevala in sicer ljudje so začeli množično prihajat v Ljubljano, da bi lahko zamenjali omenjene bankovce. »Narodno
banko oblega vsaki dan na stotine ljudi,« je pisalo v enem izmed članku. Menda je bilo pri nas zelo malo ponarejenih bankovcev – na vsakih 1000 bankovcev je bil kvečjemu eden ponarejen. V trenutku, ko je avtor pred 100 leti pisal članek za Slovenca je bilo odkritih približno 50 ponarejenih bankovcev.
Članek se je zaključil s pozivom, da bi se zamenjavanje bankovcev izvajalo tudi po drugih bankah (ne pa samo na podružnicah Narodne banke) ter po davčnih uradih.
Vir slike: Znaci.net
Spremembe pri delovanju kinematografov
Finančni minister (dr. Kosta Kumanudi) je določil, da se davki na kinematografske predstave znižajo iz takratnih 30 odstotkov na 20 odstotkov. Kot pogoj za novi, znižani davek pa je postavil, da morajo kinematografij vsak teden prirediti vsaj eno poučno predstavo. Poleg tega se je istočasno uvedlo tudi cenzuriranje filmov.
Deželna vlada je izdala tudi odlok, v katerem je dovolila povišanje najemnin stanovanj iz 20 odstotkov na 60 odstotkov višine najemnin iz leta 1914. Za lastnike lokalov pa se je najemnina povečala za 100 odstotkov višine najemnin iz leta 1914.
Kako je bilo v tistih časih na Kitajskem?
S Kitajske so prihajale žalostne vesti. Ponovno se je »razdivjala« lakota zaradi slabe letine. 30 milijonov ljudi je živelo zgolj od beračenja in pomoči svetovnih dobrodelnih organizacij. Vladna organizacija Osrednji zaklad, ki je bila zadolžena za preprečevanje revščine, je bila obtožena da svojo nalogo slabo opravlja, ker »veliko denarja ostane v rokah raznih špekulantov.«
Položaj pa je še toliko bolj otežila državljanska vojna med severom in jugom. Predsednik si je prizadeval za združitev sil Kitajske in svoje upe polagal na Ameriko, ki je to izkoriščala za svoje namene. Poleg tega je imela interes do razdeljene Kitajske tudi Japonska, ki je širila vesti, da Kitajska ni sposobna vladati sama.
Vir slike: Atomiyme
Pismo s Koroške
Tudi pred 100 leti so se bralci obračali na Slovenca. Takratno uredništvo je prejelo pismo Slovenca o razmerah na Koroškem: »Prisrčna Vam hvala za sprejeto pisemce, ki me je dokaj razveselilo. Vsaj vemo, da se nas še spominjate. Tudi pri nas ne mine niti en dan, da bi se ne spominjali na tiste lepe čase, ko ste bili še Vi med nami. Vprašate, kako se nam godi. Lahko si mislite, da ne dobro. Tako lepo je bilo, ko je bilo povsod vse slovensko, v uradih, v šoli itd., saj so bili tam ljudje, ki so bili naše krvi, ki so nas razumeli in mi njih, a sedaj, kamor prideš, povsod nemško, povsod sliši zaveden Slovenec: To je tudi en tak Čuš, ta je tudi glasoval za kralja Petra, ta je tudi izdajalec domovine itd. Ne moreš nikjer najti zaščite in pravice. Tudi pri delitvi usnja za podplate se
je pokazala nemška ljubezen do Slovencev. Jaz sem dobil za 10 ljudi le za tri pare čevljev podplatov, in še to je bilo usnje najslabše vrste. Pa še to mi niso dali brez krasnih primkov, ki jih niti imenovati nočem. Drugi dan pa so prišli nemčurji po usnje, od teh pa ga je vsaki dobil kolikor je hotel in še dobro blago. Ljubezen Nemcev do nas pa se kaže posebno v nadlegovanju poštenih, zavednih ljudL Na praznik sv. Treh kraljev so grajski mlinar Zepl, Rudi Marko in Lipužev sin Najvirtovega in Škrjančeva dva kar pred cerkvijo natepli, isti dan popoldne pa sta Boršakov in Lipužev napadla Armelovega fanta in ga neusmiljeno natepla, prizanesla pa nista tudi Armelovi materi in Znidarjevi Liziki. Če pa greš k žandarmeriji in se pritožiš in prosiš pomoči, ti pravijo: zakaj si pa glasoval za Čuše! Tako smo torej popolnoma brez vsake pomoči izročeni na milost in nemilost tolovajskim nemčurjem! V srcu pa še vedno mislim, da tako ne more ostati, ker bi se morali skoraj vsi izseliti, in da bo še prišel dan odrešenja, saj pravi pregovor, da božji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Vas vse pa, ki ste v svobodni Jugoslaviji in ki se mogoče niti ne zavedate, kako ste srečni, vas pa prosimo, da ne pozabite na nas uboge, zatirane Korošce, delajte, kolikor je v vaših močeh, da bo tudi nam zasijalo svobodno sonce.«
Powered by Contextual Related Posts
