Naprej na vsebino

Ali je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost res slab?

Najprej je treba pojasniti, zakaj je Načrt za okrevanje in odpornost sploh pomemben. Evropska komisija, Evropski parlament in voditelji EU so spoznali, da je le povezana in opolnomočena Evropa lahko kos sodobnim izzivom. Koronavirusna kriza je razgalila šibkost sodelovanja in mestoma nezdravo konkurenčnost med državami članicami, na kar se je Evropska komisija odzvala z odločitvijo za skupno koordiniranje odzivanja na izbruh koronavirusa.

Z namenom omejitve gospodarske in družbene škode, povzročene s pandemijo koronavirusa, ki je že sedaj velika, njene končne razsežnosti pa še ne poznamo, so se Evropska komisija, Evropski parlament in voditelji EU dogovorili o načrtu za gospodarsko okrevanje, ki pa naj, poleg tega, da omogoči izhod iz krize, postavi tudi temelje za sodobno in bolj trajnostno Evropo.

Sredstva, ki bodo iz proračuna EU za to namenjena, znašajo skupaj 1,8 bilijona evrov in cilj, ki ga ima pred seboj instrument za spodbujanje okrevanja NextGenerationEU, je bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša Evropa.

Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost

Obvezna podlaga za črpanje okrog 5,7 milijarde evrov, med katerimi je 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde posojil iz novega evropskega finančnega instrumenta, imenovanega tudi NextGeneration EU ali Sklad za okrevanje in odpornost, je Načrt za okrevanje in odpornost, pripravljen na nacionalnem nivoju.

Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost je nastajal na ministrstvih in v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Gre za okoli 300 strani dolg dokument, ki predvideva reformni in strukturni del. Zajema tako nujne ukrepe kot tudi razporeditev denarja med različna področja oziroma projekte, ki pa morajo biti utemeljeni tudi s podnebnimi in digitalnimi cilji.

Področje digitalizacije v skladu z NOO predvideva digitalno preobrazbo podjetij, države in družbe, načrtno in centralizirano upravljanje, boljše digitalne storitve, dostop do hitrega interneta za vse in pri tem namenja pozornost tudi kibernetski varnosti.
Področje digitalizacije v skladu z NOO predvideva digitalno preobrazbo podjetij, države in družbe, načrtno in centralizirano upravljanje, boljše digitalne storitve, dostop do hitrega interneta za vse in pri tem namenja pozornost tudi kibernetski varnosti.
Vir slike: SVRK

Zajema devet področij: trajnostni in zeleni prehod, finančni in fiskalni sistem, turizem in kulturo, zdravstvo, dostopno za vse, izobraževanje – na znanju temelječa družba, socialno varstvo in dolgotrajno oskrbo, učinkovit trg dela, podporno okolje za podjetja in digitalizacijo.

Načrt predvideva tudi reforme, kot so zmanjševanje administrativnih ovir, olajšan vstop mladim na trg dela, ureditev prožnih oblik dela in podobno. Prav tako bo treba sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in zgraditi negovalne domove in tudi na druge načine odgovoriti na izzive, ki jih s seboj prinaša starajoča se populacija.

NOO odgovarja tudi na izzive starajoče se populacije in predvideva urejeno dolgotrajno oskrbo, boljšo infrastrukturo na področju oskrbe starejših in enake  In dostopne storitve za vse.
NOO odgovarja tudi na izzive starajoče se populacije in predvideva urejeno dolgotrajno oskrbo, boljšo infrastrukturo na področju oskrbe starejših in enake In dostopne storitve za vse.
Vir slike: SVRK

Ali Bruselj meni, da je slovenski načrt premalo usmerjen v zeleno in digitalno prihodnost?

Pravzaprav odgovora na to vprašanje še nimamo. Čeprav je STA poročala (in številni mediji povzemali), da je po oceni Evropske komisije slovenski Načrt za okrevanje in odpornost med slabše pripravljenimi, so iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sporočili, da: »Evropska komisija ni obravnavala še nobenega od načrtov držav članic, ker jih do sprejema Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost ni mogoče posredovati v formalno proceduro.

Tako kot pri ostalih programih evropske kohezijske politike, kjer se operativni programi pred formalno vložitvijo v potrditev usklajujejo na delovni ravni z uradniki Evropske komisije (EK), je tudi Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) podvržen podobnim postopkom.

Slovenski NOO je med 18 načrti, ki so v tem postopku vsebinsko celoviti in glede katerih na številnih sestankih uradniki EK dajejo državam članicam priporočila za izboljšave. V zadnjih mesecih so bila z uradniki EK opravljena številna posvetovanja. V tem in naslednjem mesecu bo takšnih usklajevanj še nekaj.

Slovenija, niti katera koli druga država, torej ni dobila nikakršne ocene glede NOO. Tudi ko bodo NOO vloženi v formalno potrjevanje, ne bodo dobivali pozitivnih ali negativnih ocen, pač pa bodo potrjeni ali zavrnjeni. In vsa prizadevanja uradnikov tako na evropski kot na nacionalnih ravneh gredo v tem vmesnem časovnem obdobju v smeri priprave dobrih načrtov, ki bodo omogočili najboljšo podporo za izhod iz krize. Prepričani smo tudi, da bodo ta prizadevanja rezultirala v potrditvi NOO v vseh državah članicah EU.«

Na navedbe medijev se je odzvala tudi poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc (SDS/EFF), ki je dejala, da: »Lažne novice širijo tisti, ki v zadnjih 10-ih letih niso naredili reform in niso znali črpati EU sredstev.«

Očitki tudi glede tajnosti Načrta za okrevanje in odpornost

Kar nekaj očitkov slovenske opozicije, pri čemer je bila najglasnejša stranka Socialnih demokratov s predsednico Tanjo Fajon na čelu, je letelo tudi na način obravnave oziroma na tajnost priprave dokumenta načrta za okrevanje. Želijo si široko javno diskusijo o tem tako pomembnem dokumentu, kar je morda smiselno, a vprašljivo, kam bi nas javna diskusija o tem načrtu privedla, in predvsem, kako dolgo bi trajala – morda celo tako dolgo, da bi zamudili vse roke.

Osnutek NOO je bil sicer do zdaj predstavljen na najrazličnejših gospodarskih forumih, prav tako so bila področja NOO javno predstavljena v decembru preteklega in januarju tega leta na družbenih omrežjih Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Sicer pa bo na to temo v kratkem sklicana tudi izredna seja Državnega zbora Republike Slovenije.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice