Ali je slovenska politična kultura za zgled mladim?

Slovenski politični prostor je izjemno polariziran. To je pokazal tudi večmesečni poizkus opozicije pri rušenju vlade, kjer je bila vsebina zreducirana zgolj na poudarjanje medsebojnih nasprotij. Po neuspešno izglasovani nezaupnici je koordinator Levice, Luka Mesec, celo napovedal, da se »od danes naprej sredstva boja proti vladi menjajo«.

Je nasilje naslednja stopnja poskusa pohoda na oblast?

Kaj konkretno je mislil s temi besedami ni pojasnil, niti ga nihče ni vprašal. Glede na vse večje stopnjevanje nasprotovanj, verjetno ne gre pričakovati, da gre pri tem za uporabo bolj demokratičnih metod, ampak prej celo obratno. Ne dolgo nazaj smo bili priče protestom, ki so se celo sprevrgli v nasilje.  

Če imajo tisti, ki jim je cilj padec vlade za vsako ceno, kljub temu, da so izčrpali vsa demokratična sredstva, za »sredstvo boja proti vladi« ulico in nasilje, potem se nam ne obeta nič dobrega. Poleg bojazni, da bo v politiki prekinjen vsakršen dialog, se lahko ob tem tudi vprašamo, kakšno sporočilo je to mlajšim generacijam, tistim, ki bodo že čez nekaj let krojili sedanjost in prihodnost naše družbe?

Preberite tudi:

Marjan Šarec in njegova neposrečena avtoritarnost

Gibanje Povežimo Slovenijo (PoS) povezuje vedno več različnih strank, list in posameznikov

Povezovati ali deliti

Zrelost politike se kaže v sposobnosti dialoga

Zgodovina nas uči, da se politika, ki je imela za svoj moto nasprotovanje nekomu, ne da bi pri tem pokazala alternativo, ni nikoli dobro končala. Sploh pa takšna politika ne prinaša nobenih pozitivnih sadov, saj če si proti nečemu, moraš imeti nujno pripravljen material, ki bo domnevno slabo nadomestil z dobrim.

Trenutna slovenska politika daje izjemno slab zgled mladim. Če je eden izmed glavnih stebrov demokracije dialog, potem smo v Sloveniji že zdavnaj daleč od demokratičnosti. Bistvo političnih strank je v tem, da jasno stojijo za lastno identiteto in svojimi stališči, zrelost stranke pa se kaže v tem, da je sposobna stopiti izven lastnih okvirjev, se pogovarjati z drugimi in sklepati kompromise.

Zdrava družba temelji na pluralnosti politike

Trenutna politika sporoča državljanom, da je njihov glavni cilj oblast. S tem se ustvarja mišljenje, da je bistvo človekovega življenja biti uspešen in biti prvi. Ob tem pozabljamo, da živimo v fizičnem svetu, kjer je med množico ljudi omejen prostor le za nekatere, da so lahko prvi.

Prvo mesto pa ni rezervirano zgolj za ene in iste, ampak je normalno, da se tam ljudje menjujejo. Tudi v športu je dolgočasno, če leta in leta zasedajo prva mesta eni in isti ljudje. Če govorimo o politiki, je normalno, da se na oblasti menjujejo različne politične opcije, kar pripomore k zdravemu razvoju družbe. Če je na oblasti zgolj ena politična opcija, lahko takšno stanje hitro pripelje do ekstremizma.

Ravno Slovenija je takšen primer, kjer je večino časa na oblasti leva politična opcija. V času, ko politična levica ni na oblasti, se vedno ustvarja neko umetno izredno stanje z lažnim prikazovanjem, češ, da živimo v diktaturi. Ravno to doživljamo zdaj, ko po letu dni od neposrečenega sestopa z oblasti, slovenska ekstremna levica že počasi izgublja živce, ker jim niti s pomočjo njim naklonjenim medijev ni uspelo zrušiti vlade.

Kjer je bogastvo absolutna vrednota se začne razkroj družbe

Danes se zdi, da je edina vrednota, ki kaj velja, moč in bogastvo, ne glede na sredstva, ki so bila uporabljena za ta cilj. Nič ni narobe, če človek s poštenim delom in trudom v življenju nekaj doseže, hudo narobe pa je, če to doseže z izkoriščanjem drugih, kar se največkrat dogaja po kriminalnih poteh.

V družbi, v kateri se za ustvarjanje uspešne kariere tolerira tudi kriminal, to govori, da ta družba ni več niti demokratična niti človeku prijazna. Ko je sredstvo za doseganje cilja človek, potem to pomeni, da gre za družbo izkoriščanja, v kateri so zmagovalci tisti, ki uspejo priti do uspeha – pa tudi če preko trupel.

Dialog ali izključevanje?

Če takšno mišljenje prenašamo v glave in srca mladih, potem se lahko za prihodnost mladih in tudi naše države samo bojimo. Tudi od politike, ki nosi velik del odgovornosti za vzdušje med mladimi v naši družbi, je odvisno, ali bodo mladi gradili svojo prihodnost na izključevanju ali na sodelovanju in dialogu.

Nekateri ljudje verjamemo, da je prava pot v prihodnost samo tista, ki je tlakovana z dialogom. Vse kaže, da v slovenski družbi še nismo presegli socialistične miselnosti, ki je temeljila na enoumju. Slogan enoumja je namreč zgrajen na besedah: »Kdor ni z nami, je proti nam«.

Trenutna slovenska politika temelji na izključevanju drugih

V socializmu je obstajal enopartijski sistem, zato je bil sovražnik sistema tisti, ki je odkrito nasprotoval partiji. S prehodom na večstrankarski sistem smo sicer omogočili pluralnost političnega odra, vendar smo pri tem pozabili spremeniti mišljenje oz. politični slogan.

Za razliko od enopartijskega sistema imamo v slovenskem političnem prostoru sicer več strank, toda večina strank, ki sestavljajo trenutno parlamentarno politično sceno, gradi lastno identiteto v zaprtosti in izključevanju drugih. To je še posebej izrazito pri levo profiliranih strankah, ki jih druži samo ena programska točka: nasprotovanje vladi in njenemu predsedniku.

Prehod od »kdor ni z nami, je proti nam« h »kdor ni proti nam, je z nami«

Bistveno za ozdravitev naše demokracije je, da preidemo od slogana »kdor ni z nami, je proti nam«, k sloganu »kdor ni proti nam, je z nami«. Gre za sistem, v katerem ljudje z različnimi političnimi pogledi in v različnih političnih strankah, ne vztrajajo trdovratno na svojih okopih, ampak v povezovanju z drugače mislečimi iščejo dialog.

Zato je temeljnega pomena za prihodnost naše demokracije in prihodnost naše države, da presežemo delitve in z drugačno mentaliteto, ki vključuje sodelovanje, iščemo politični dialog. Osnovno pravilo pri tem bi lahko bilo, da tista politična stranka, ki ni pripravljena niti na osnovni dialog, ne bi mogla biti več del politične scene.

Dialoškost lahko povrne zaupanje v politiko

Na ta način bi se znebili političnih ekstremov, ki ravno v tem trenutku najbolj obvladujejo politično sceno. V nasprotju z izključevanjem je dialoškost za ljudi privlačna, kar pomeni, da bi s tem ponovno okrepili volilno telo, poleg tega bi se v politiko vključili tudi tisti, ki zaradi trenutne izključevalne retorike nočejo sodelovati v njej.

Poziv k dialoškosti je poziv tudi za medije, ki so tisti, ki prenašajo politično klimo v naš vsakdanjik. Prispevki in različne okrogle mize, kamor bi vključili predvsem tiste posameznike, ki so zreli za dialog, bi lahko kmalu preobrazili naše mišljenje o politiki. Predvsem pa bi bil to predvsem zgled za mlade, ki bi v starejših generacijah, ki so sposobne dialoga, videli priložnost za lastno vključevanje v politično sceno.